“Ñalɗi na njiiloo leƴƴi ina ngadondira fayde e toowal” (Yero Dooro Jallo)

0
2444
Yero e jiggo tafsiiru to Keer

Taƴre konngol Musiɗɗo Yero Dooro Jallo Hooreejo Fedde Ɓamtoore Pulaar e Senegaal huccitinnoo e tawtoranooɓe batu Mooɓondiral 3ɓu fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani njooɗinoongu e nuwaasoot e hitaande 1985. Konngol ngol ina hollita nafoore jaŋde ɗemɗe Afirik…
– Banndiraaɓe rewɓe e worɓe,
– Jagge laamu tedduɓe e hoohooɓe tedduɓe,
– Terɗe Fedde Ɓamtaare Pulaar,
– Terɗe Yiilirde Toownde;

Mi salminii on e innde Fedde Ɓamtoore Pulaar to Senegaal e innde am.

Musiɗɓe tedduɓe, min ngarii e innde F.Ɓ.P. to Senegaal ngam nootaade noddaandu mon. Ko weltaare amen mawnde nde min tawtortee ɗo hannde ngalɗo mooɓondiral mawngal, min ceedoo njeñtudi ɓesnoore golle mon moƴƴe, jooɗɗe, ɗe ngollu-ɗon haa ngonti tiimtorgal kala pelle ngenndiije Afrik keeroriiɗe ɓamtude ɗemɗe, ndokku-ɗon heen yeruuji tiiɗɗi e potal ɗemɗe ko Afrikiyankooɓe na ñemmba, naftoroo; tawi golle ɗe ne paanditii ko ɓamtude neɗɗanke, wuurna pinal mum, nawra ɗum yeeso; haa on kattanii taƴde heen yolnde juutnde e nder dumunna daɓɓo. Nde wonnoo ngardin-ɗon ko hakkille haa peran-ɗon yontaaji garooji nguurndam fayde e ɓamtaare. Muritani hannde ko ñemtinirgal Afrik e ɗiiɗoo banngeeji. Woni seede mum ko woodeede Fedde Ɓamtaare Pulaar e jannginirde ɗemɗe ngenndiije. Min njiyrii gite amen njeñtudi golle mon moƴƴe.

Sabu fayndaare men adannde ko janngude ɗemɗe men ko seerndude ɓesnguuji men e humanbinnaagu sabu wonde ɗum ñabbu ɓurngu mawnude e ñabbuuli renndo Afrik; tee humpitaare binndol ko coktirgal ɓamtaare ; tee eɗen nganndi leñol waawaa ɓamtaade tawi winndataa, janngataa, ɓiɓɓe mum nguuri ko e humanbinnaagu. So tawii njiɗ-ɗen ko leyɗe men Afrik ɓamtoo, njahra yeeso, alaa e sago kimmiranen jaŋde e jaaynude pinal men; sabu, kala leñol jaɓngol wuurde e majjere, ngool leñol ko jaɓɓeteengol ; leñol ngol majjere mum alaa ɗo haaɗi, ngol mette mum ngalaa ɗo kaaɗata.

Musiɗɓe am tedduɓe, gila nde leyɗe Afrik ɗe keɓi koye mumen fayde hannde, subaka fof eɗe ɓeydoo yenaneede wonde ɓamtaare e kisal alanaa Afrik ɗoon ɗo ɗemɗe men mbinndaaka, njanngaaka no haanirta nii, sabu ko e majje neɗɗaagu men soomii; gila e pinal men, ñeeñal men, haa e coñce men e kala ko ina tinndina hanki men. Ko e majje janngo men cooynaaɗo o ƴellittoo. Kala ko njiggi-ɗen haa e ko paggi-ɗen gila e gannde haa e pine fof ko e majje mooftatee.Tee leñol waawaa ɓooraade humanbinnaagu heɓtoo leƴƴi guurɗi tawa ina heddorii neɗɗaagu mum so wonaa tawa ko ɗemngal mum janngi. Kala nde leñol yiɗi mumtirde humanbinnaagu mum e ɗemngal jananal anndu ɗum timmataa so wonaa ɓe mbayloo baylagol timmungol, ɓe ngoppa ɗemngal maɓɓe, lasli ngal majja, ɓe ngonta ko joom en ɗemngal en ɓe ngoni ko.Tee eɗen nganndi kala nde ɗemnal majji maaydat e kala ko mooftunoo gila e pine haa e gannde e ɗo rewnoo e ko gollunoo e njuuteendi yontaaji nguurndam mum; sabu joomiraaɗo waɗi cuuɗndi leñol ko e ɗemngal mum. Ko ndiin cuuɗndi woni wonki leñol ngol; ko ɗum waɗi mbiy-ɗen kala jiɗɗo wuurnude leñol yo ado wuurna ɗemngal maggol. So ɗemngal wuurii, leñol wuurii, so ɗemngal maayii, leñol maayii; kala jiɗɗo warde leñol yo o ado wara ɗemngal maggol, sabu leƴƴi nguurdata ko ɗemɗe, maayrata ko ɗemɗe.

Musiɗɓe am tedduɓe, ñalɗi na njiiloo leƴƴi ina ngadondira fayde e toowal, kono ɓamtaare kala heen leñol noon fawii ko e softeende ɓiɗɓe mum e jogaade ɓe jiyɗe celluɗe jahdooje e yonta; sabu leñol ummotaako so wonaa tawa tuggii ko e balabe ɓiɗɓe mum. Nde leñol wuurata wona leñol nannga daarorgal mum e hakkunde leƴƴi guurɗi e les naange Alla he ko maa ɓiɗɓe mum ngaawee e gulle ƴiiƴam e warñeende sabu hakke hokketaake, teettete; ko ɗum addi sippirooji njiyaten ɗi na mbaɗa ñalnde kala e winndere he….

(…) Musiɗɓe am tedduɓe, … Fedde Ɓamtoore Pulaar Senegaal hattanii ferande hoyre mum laawol nguurndam e etaade woɗɗitinɗe hoyre mum luure ɗe ngalaa ko njibinta so wonaa nimsa. Min ceerndii hakkunde pinal e dawrugol, no nganndir-ɗon leydi amen na waɗi pelle dawrugol keewɗe ko ina hoddiree e sappo e nay (14); e nder ɗum min kawrii e woɗɗitinde fedde nde miijooji dawrugol. Kala mo ina ara e fedde nde yo o ɓoortu wutte dawrugol fedde mum en ɓoornoo wutte pinal laaɓɗo cer, so hootii galle mum wutte yiɗi fof ɓoornoo, fedde nde alaa heen haaju; sabu eɗen njogii ko kaɓ-ɗen ko wonaa e koye men; sabu heege nani ɗoon, baasal nani ɗoon, majjere e humanbinnaagal e nyabbuuli nani ɗoon jeese men faddii ɓamtaare neɗɗanke.

Ko ɗum waɗi Fedde Ɓamtoore Pulaar e Senegaal huccini doole mum fof e golle jokkondirde e yimɓe e waɗde jeewte pinal e udditde duɗe. Tuggude 5/3/82 haa 15/12/1984 F.Ɓ.P.S. hattanii waɗde 40 ɗanngal e nder leydi ndi, e waɗde 53 yeewtere dingiral. Min ndarnii e leydi he 185 duɗal, ina e majje 204 njanngu (kalaas), ina jannga e majji 5449 almuudo, ɗum jiidaa e duɗe udditaaɗe e nder ɗiiɗoo lebbi tati ɓennuɗi. E nder nguuɗo njiilaw, min njahii e denndaangal diiwanuuji Senegaal capanɗe tati ɗi fof; min taƴii heen 1400 kilomeeteer (km). E nder ɗumɗoon min ndarnii FƁP to Senegammbi. Min ndarnii duɗal keblowal Jannginooɓe ; emin njanngina heen doosɗe celluka, werto leydi, taariik, hiisa, ndema e laabi jannginirɗi. E nder kawgel min mbaɗnoo, heen 92 poolii. Hannde ko ɓeen neletee yo kebloy jannginooɓe e nder leydi he: Won heen hebloyɓe Gammbi, heen diiwaan Koldaa, Madiina-Demmba to Hasaare -Doombal haa Julakolon, haa Jaasiina ; won hebloyɓe to Jolof, Lisaa-Tool, won hebloyɓe to Dolli haa Linngeeri.

So tawii ko to bannge jokkondiral fedde nde ngam rewde e laawol nuunɗal e yahde e peewal e ɓamtaare leydi ndi, F.Ɓ.P.S hattanii heɓde hoolaare laamu Senegaal gila dow haa les. Nde heɓii hoolaare pelle dawrugol leydi ndi. Waɗi ɗum ko F.Ɓ.P. e Senegaal darnude hoyre mum ɗo laaɓi. Laamu ngu newnanii min jannginde pulaar e jannginirɗi laamu ɗe ; ngu new-nanii min jokkondirde e laawol, fotii ko e pelle pinal, fotii ko e pelle ballooje jawdi e nder winndere he. E nder ɗuum, min keɓii balle jawdi ko min mahiri galle pulaar, min coodi masiŋaaji tappooji e muulooji defte ; min keɓi heen ko min njoɓira jannginooɓe amen. E nder ooɗo dumunna cakkitiiɗo min kattanii nawdude jaŋde nde e eɓɓaaɗe ndema e nehgol jawdi e lorgol leɗɗe e golle fedde nde. E nder ɗum ma min mbaɗ gese to Malika Ndakaaru, Gede Sanyce, Ganngel Sule (Siik Muusaa), Weli-Ngaraa, Jolof, Golleera, to Kawlak e Koldaa (diiwaan Kawlak); ɗumɗoo fof ko ngam faabaade leydi ndi e haɓtaade heege, majjere, e humanbinnaagu …

Musiɗɓe am tedduɓe, ko yiɗaa waɗeede ko ina heewi, ko waɗaa ina famɗi; kono beeli njowii ko e yonta men hannde o. So Joomiraaɗo newnii ɗo e duuɓi joy (5) garooji ɗi maa winndere nde seedo baylagol jogorngol waɗde e nder Senegaal to bannge pinal e ɓamtaare.

Musiɗɓe am tedduɓe, to timmoode konngol mi yettii Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani; emin njoortanii on kala moƴƴe yahrude yeeso e paamondiral e golle mon.

Yero Dooro Jallo