Palestiin-Israayiil : Ko hakille nanngaani

0
2272
Bommbooje Israayiil

Ko ina tolnoo jooni e e ko ɓadii jonte tati hakkilaaji fof kucci ko to  diwaan fuɗnaange hakkundeejo sabu wolde feeñnde hakkunde Israyiil e fedde wiyeteende Hamaas, wonnde to leydi Palestiin, walla noon mbiyen ko boomaare nde Israyiil en kuccini e leñol Palestiin.  Waɗi en siforaade ndee hare no boomaare leñol nii, sabu so tawii woytoraandu Israyiil ko wiyde wonde «fedde Hamaas ina weddoo misilaaji e nder leydi mum, ina owna hakkilaaji ɓesngu mum», hakkile nanngaani wonde njoftiigu mum foti wonde ko waɗde abiyonaaji ina berloo bommbooji e koɗorɗe, gollirɗe (duɗal ONU) haa ko ina booma siwil en (rewɓe e sukaaɓe) ɓe nganndu-ɗaa alaa ko jotondiri ɗum en e konuyankaagal.

Ko ina tolnoo jooni e e ko ɓadii jonte tati hakkilaaji fof kucci ko to  diwaan fuɗnaange hakkundeejo sabu wolde feeñnde hakkunde Israyiil e fedde wiyeteende Hamaas, wonnde to leydi Palestiin, walla noon mbiyen ko boomaare nde Israyiil en kuccini e leñol Palestiin.  Waɗi en siforaade ndee hare no boomaare leñol nii, sabu so tawii woytoraandu Israyiil ko wiyde wonde «fedde Hamaas ina weddoo misilaaji e nder leydi mum, ina owna hakkilaaji ɓesngu mum», hakkile nanngaani wonde njoftiigu mum foti wonde ko waɗde abiyonaaji ina berloo bommbooji e koɗorɗe, gollirɗe (duɗal ONU) haa ko ina booma siwil en (rewɓe e sukaaɓe) ɓe nganndu-ɗaa alaa ko jotondiri ɗum en e konuyankaagal.

Ko ina tolnoo jooni e balɗe noogas pawɗe, wuro Gaasaa sakkii ko les jayli ɗi bonannde mum alaa ɗo kaaɗi, sabu gaa gaa bonannde jotondirnde e pusgu wuro e kaɓirɗe gollorteeɗe (isinaaji, pomuuji, ekollaji ekn.. ), pittaali keewɗi mboomii ko ina tolnoo e teemedde njeenayo neɗɗo pawɗe  e ujunaaje nay pawɗe gaañiiɓe, jiidaani e dummbugol bonngol wuro ngo, ndiyam alaa, nguura heɓotaako, safaara woodaani, ɗum firti tan ko Gaasaa wuuri e oo sahaa ko e ñaldi kataa. Kadi ko ɓuri haawnaade heen fof ko ellee aduna oo fof so renndii, alaa ko waawi heen (sidere wootere wuddini weendu).  Ndaw ko haawnii,  ma a taw deftere ñawretaake banndum sabu leyɗeele doolnuɗe hannde ɗe, ko kañum en njogii  ginol ɗowowol aduna oo hannde, kono ɓe ndonkanaama yo ɓe nanondir hay so wiyde yo Israyiil dartin ko boomata sukaaɓe e rewɓe Palestiin ko. So tawii woytoraandu ko wiyde Israyiil woni ko e yoftaade ma a taw kam kaɓirɗe ɗe gooto fof e waɗdu-ɓe ngarmi-ngaraa, njerondiraani,  seede mum ko Hamaas huutortoo ko,  ko ina tolnoo e balɗe noogaas waraani yimbe sappo (10), tawi Israyiil fuɗɗiima boomde teemedde njenayo pawɗe fittaandu. Ɗum firtaani eɗen ngondi e ko Hamaas waɗata ko, kono ksam won ko hakkille waawaani nanngude.

Bommbooje IsraayiilE hitaande 1990, nde Saddam Huseyni  heelni,  naati e nder leydi Kuweyt, law leyɗeele hirnaange ɗee fof ndenndi,  kawri  wonde ɗum aamnotaako, ɓe ndenndini ONU ngam dagnude feere maɓɓe, ɓe ulli kaɓirɗe bonɗe e Irak haa ɓe ndimɗini Kuweyt, ɓe parli e leydi Irak uddo (ammbargoo) ngam nehde ɗum e bonannde waɗi nde. Ɓe njawnoraa ɗum, ɓe (Amerik) tuumi Irak wonde ina jogii kaɓirɗe bonɗe (ellee wonaa kamɓe ñawndunooɓe) kaɗaaɗe huutoreede hay e nder wolde, yoga e leyɗeele hirnaange nanondiri wonde ɗum safaara mum ko umminde wolde feewde e Irak mbele ina «bonna ɗeen kabirɗe, liɓa Saddam Huseyni, laamɗo cedduɗo boomɗo leñol Kurd en, sompa demokarasii e nder Irak». Caggal ɗum fof teskaa ko ɗeen kabirɗe biyetenooɗe fof ngoodaani. Ko laaɓti koo tan, ko ɓe njiɗno ko danndude nafooje maɓɓe to bannge ngaluuji petoroŋ gonɗi e diwaan oo fof, e femmbude Saddaam mo jaɓaani heddaade e ndigal maɓɓe. Ɗum firti ko njurum mo ɓe njoganinoo leñol Kurd en, ɓe ngalanaa ɗum leñol Palestiin, so tawii ɓe pemmbirnoo Saddaam ko sabu dikkiima aduna fof, wayi tan ko no Israyiil nii, sabu denndaangal mettere ɓesnguuli aduna oo kala, peeñɗi e seppooji  mum en (Tuggi Amerik, Farayse, Amerik bannge worgo, leyɗeele Afrik, tawi en kaalaani ɗe Arab ɗe), jiidaani e kawraaɗe ƴettaaɗe e ONU, ɗum fof wayi Israyiil ko no meere nii, ɗum fof noon waɗi ɗum ko aɓe nganndi won ɗo ɓe ƴaañii. 

 

Hol ko saabii hare hakkunde Palestiin e Israyiil?

So tawii neɗɗo yiɗii faamde ɗum ƴettata ko ɗo woɗɗi, gila e wolde adunayankoore adannde, sabu ko e oon sahaa Palestiin, leydi ngonnoondi e njimaandi kaanankaagu Otomaan en, resndaa laamu Biritanik en (Enngele en) yo jeytee e tiimaandi mum en ; E oon sahaa noon, fedde adunayankoore ƴettunoonde ngaal kuulal wiyetee ko SDN (société des nations), fedde adiinde ko lolliri hannde ONU. Ngonka Palestiin noon e oon sahaa, ko wonde leydi ɗo aarabeeɓe koɗdi e yahuud en, kono keewal ngal ko aarabeeɓe sabu eɓe qiimee e teemedde jeegom e capanɗe jeenay  neɗɗo (690 000), yahuud en ko capanɗe jeenay e nay ujunere neɗɗo (94 000). 

Gila e oon sahaa ina teskaa leƴƴi ɗiɗi ɗi ngonaa belduɗi, luural ngal ina fawii e añam leñaagu gooto heen fof. Ɗum yanti e luural to bannge diine hakkunde lislam e yahuud en, luural ngal hay gooto majjaani ; Kareeli maɓɓe puuɗɗiima gila e hitaande 1920, kadi eɗi njantondiri e kareeli hakkunde aarabeeɓe e Israyiil en, kono kaaɗtudi mum ko e wolde jolnoonde hakkunde maɓɓe e hitaande 1948, jibinnde daaygol mawngol wonande palestinnaaɓe, fotde 700 000 e yahuud en ko ina tolnoo e 800 000, jiidaani e daaygol diɗmol palestinnaaɓe caggal hare 1967 hakkunde aarabeeɓe e israyiilnaaɓe ; Hannde daayɓe palestinnaaɓe ina qiimee e miliyoŋaaji nay aadee (4 000 000) e nder aduna oo.

Eɗen tesko noon wonde yahuud en ina ngondunoo e caɗeele mawɗe e nder aduna oo, sabu maɓɓe wonde leñol ciisangol,  gañangol e nder Orop e Riisi, e nder  teeminaande 19. Ko ɗum saabii boomaare nde ɓe mboominoo e dumunna wolde adunayankoore ɗiɗmere. Ko e oon  sahaa laamɗo Almaañ biyeteeɗo Hitleer sulmii wonde maa mumta ɓe e aduna o, yantondirde e yoga e leyɗe Orop wondunooɓe e mum e maalde. Ko e oon sahaa, ko lolliri «SHOAH» koo, joli, kala bonannde ƴiiƴiire feewde e jaɓɓugol jojjanɗi aadee yiyaama e oon sahaa : yahuud en dummbeede e tuddule, ina njuɗee e fuuruuji, ina mbardee gaasuuji, ina porsee yo ngollo tawi ɗum fof, faandaare mum tan ko hol to hay gooto e maɓɓe daɗ. Ɗum fof, ko jeyi sabaabu mum ko, ko kaawis tawo, sabu, wiyde tan maa mumta leñol,  tawi alaa daliilu, foti hiiseede ko añam-leñaagu ndowrowu. Ko ɗum waɗi ndeen bonannde hiisaa hannde ko «warkoyaagu feewde e winndere» (crime contre l’humanité), saabinooɓe ɗum walla wallitnooɓe ɗum, haa e ñalawma hannde inan njiylee, teree, so njitaama ñaawee e nder TIRBINAL WARKOYAAGU WINNDEREYANKE (Tribunal Pénal International).

Ɗum ina jeyaa e ko addani won e hoohooɓe yahuud en, gila e hitaande 1896 miijaade sosde dillere wiyeteende «siyonism». Ndeen dillere noon foti  faamreede ko no yiɗde yahuud en sompude dowla mum en, ɗuha heen ɓesngu yahuud  en.  E hitaande 1917, Laamu enngele en anniyii, e nder ko lolliri «bayyinaango Balfuur», sompude fooyre ngenndi yahuud en e nder leydi Palestiin. Ɗum woni timmoode dillere siyonism. Gila e oon ñalawma, jam dañaaka e oon diiwaan, maa wonii ko pelɓondiral hakkunde Israyiil e Aarabeeɓe walla hakkunde Israyiil e Palestinnaaɓe. Ko caggal joofgol wolde adunaŋkoore ɗiɗmere e hitaande 1945 e pusgol tuddule ɗo yahuud en ndummbanoo, uujo manngo fuɗɗii wonande yahuud en, feewde Palestiin. E ballal Riis en e Amerik, fedde Dowlaaji dentuɗi (ONU) e hitaande 1947, felliti feccude leydi Palestiin hakkunde Palestiinnaaɓe e yahuud en tawde ɓe caliima waɗde Dowla gooto, tawa gooto e maɓɓe fof ina rokkaa heen mbawka (Israyiil salinoo ndeen feere). Ndeen feccere  (50% e leydi  he rokkee Israyiil, 43% rokkee Palestiin, 7% keddiiɗo o heddoo e njiimaandi ONU, tawa ɗum huufi ko gure diineyankooje walla coomɗe pine) henanaaki aarabeeɓe ɓe sabu ko ɓuri heewde e leydi he ko yahuud en tottaa.  Ko ɗum waɗi, e hitaande e 1948, Dowla Israyiil jibinaa, kono kadi ko tuggi oon sahaa feewde ñalawma hannde o, hakkunde Israyiil e Palestiin ko ngarmi-ngaraa haa addani Israyiil, e ballal leyɗeele hirnaange, e nder golwole ɓennuɗe maapii haa heɓti Palestiin fof.

Pelle kaɓantooɗe ndimaagu Palestiin e Israyiil

Ɗeen pelle ina keewi. Tuggi hitaande 1948 feewde jooni, pelle keewɗe cosaama ngam haɓtaade siyonisma e nder Palestiin, e nder leyɗeele aarabeeɓe kala, kono ɓuri heen maantinde ko OLP (Organisation pour la Libération de la Palestine : Fedde Dimɗingol Palestiin) e gardagol koohoowo mawɗo lollirɗo YAASEER ARAFAAT, dartiiɗo darnde maantinde haa, so en kulaani, mbiyen ko dañaa hannde, heewde e famɗude, ko kaŋko saabii ɗum. Waɗi en wiyde noon ko so tawii won luurduɓe e peeje no laamu heɓretee : ɓee ina mbiya «fuunti laamii ɓuri felli laamii», ɓee mbiya alaa, «felli laamii ɓuri fuunti laamii» kaŋko o huutorii ko peeje ɗiɗi ɗee fof : o fellu tawo haa wuli, o ruttii o huutorii ko wiyetee dipolomasii ko. Ko ɗum saabii o dañi egginde Israayiil e won e nokkuuji  e nder Plestiin, e rokkeede mbaawka tiimde e leydi Palestiin (Autorité de Palestine) e jogaade hurum e nder winndere nde kala.

Hannde o kadi, hay gooto majjaani fedde woɗnde, maantinde inan e leydi he, hono HAMAAS, haɓantoonde ndimaagu Palestiin : ko ɓuri maantinde e peeje mum ko huutoraade fetel e ownugol hakkillaaji. Kono kadi nde wonde ownugol hakkillaaji ko e peeje Israayiil jeyaa (hol no paamraten bombugol gure, warngo sukaaɓe, rewɓe e siwil en ɓe ngalaa njogitaaje ?), eɗen mbaawi wiyde wonde ko darnde Israyiil, ɓurteende mum e jedditagol mum heɓtinde ndimaagu Palestiin timmungu, addani pelle ɓurtuɗe bayɗe no Hamaas jibineede. Ko calagol Israyiil siynude kawraaɗe limti-limtinɗe ɗe ONU ƴetti  feewde e ndimaagu Palestiin e nanondire keewɗe nanondiranooɗe e FATAH (OLP), addani Hamaas waawde mooɓde ɓesngu Palestiin haa dañi foolde Mahmuud Abbaas (lomto Yaaseer Arafaat) e wooteeji e hitaande  2006. Ɓe njawnoraa ɗum, ɓe penti hare hakkunde ɓiɗɓe yumma (Hamaas e Fatah), haa ɓe keɓti  laamorgo Palestiin hono Gasaa, ɗo ɓe ndarii hannde eɓe ngaaynoo rokketaaji (mbari  ko yimbe sappo (10) e dow teemedde njeenayo (900) ko Israayiil wari e balɗe sappo e joy). Hol ko jari e ɗuum, «Yenaande kay yoɓataa diminna».

Israyiil e leyɗe Hirnaange mbiyata ko kaaldataa e Hamaas sabu ko nde fedde ownoore hakkillaaji (terorist). Hamaas ne wiyata ko heɓtintaa dowla Israyiil sabu ko ɓe siyonist en, walla yahuud en, nde wonde fedde nde innitortoo ko diine, hare mum fof ɓaartii ko e ɗuum.

Darnde Pelle adunayankooje e leyɗeele hirnaange feewde e luural hakkunde Israyiil e Palestiin

Ina laaɓtani en gila haŋki hade hannde, leyɗeele hirnaange ɗe, e gardagol Amerik, nguuranii ko Isarayiil, hay so tawii noon Enngele en ina luulndinoo sifaa peccitagol Palestiin e hitaande 1947, sabu yiɗde maɓɓe wonnoo ko hay so tawii aarabeeɓe e yahuud en mbaawaani rentineede e dowla gooto, hono Palestiin, ina fotnoo kam aarabeeɓe compa Dowla mum en e nder Palestiin. Kono e sahaa hannde o, foti hiiseede tan ko wonde «tuuba ko ngoota» ko Amerik duhii ɗum, leyɗeele hirnaange keddiiɗe ɗe fof ko deftiiɗe ɗum, hay so tawii heen sahaa leydi Farayse ina hollira ndimaagu mum (wolde Irak ɗiɗmere) e ndeen moojobere. Amerik hannde ko kañum woni ƴaañgal gorworal laamu Israyiil sabu ko ɓeen ngonani ɓe hanndiiɓe kala ko dillata e ko wiyetee Fuɗnaange hakkundeejo (moyen orient). Ameriik ina gaddanii Israyiil geɗe kala, gila e kaɓirɗe, ngalu, e denndaangal ballal to bannge dipolomasii e nder winndere he kala. Ɗum fof noon, ina faamnii sabu hannde e nder yoga e leyɗeele hirnaange ɗe, koyhoyi mawɗi yahuud ko yontaaɓe e nder majje tawa ko joom ngaluuji en e haralleeɓe toowɓe teeŋti noon e nder leydi Amerik. Kono kadi ɗeen leyɗeele ina njogitanii Israyiil njurum keewɗo sabu SHOAH, ɗum  woni boomaare nde ɓe ndañnoo e wolde ɗiɗmere tawi saabii ɗum ko ardiiɓe e oon jamaanu leyɗeele hirnaange ɗe.

Pelle adunayankooje ɗe, yeru ONU, FMI, BANQUE MONDIALE e calsalti mum en kala ko pelle, kañum en fof e rentinde leyɗeele aduna kala, ittaani ko e njiimaandi leyɗeele Orop ɗe kedditii teeŋti noon e Amerik sabu yoga e ngaluuji ɗeen pelle liggortoo ko ɓuri heen heewde ko Amerik yoɓata. Ko ɗum waɗi kala feere ƴettaande e ɗeen pelle, so tawii wonaa e nafoore Israyiil, Ameriik falantooɓe ɗum, hay so tawii aduna fof heedii bannge, Amerik ina rokkaa mbaawka haɗde ndeen feere ɓennude (droit de veto). Israyiil nii woƴaaka ko aduna haalata e mum, so tiisi-tiisi, Amerik nan ɗoon falanoo ɗum kala bonannde.

Hol no jam dañretee hakkunde Palestinnaaɓe e Israyiil en ?

Ɗum ko ngoƴa aduna oo kala sabu Israyiil ina foti faamde wonde dowla e laamu mbaawa mahaade e tooñannge, ko leydi heewi doole koo fof, ina foti miijaade doole tabitooje nduumo, yo taw ko mahiiɗe e nuunɗal tawi ina kormii jojjanɗe aadee. Sabu alaa ko ɓurnoo Almaañ heewde doole haa addani ardiiɓe ɗum haawtaade haa mbiyi ina mumta yahuud en e nder aduna kono alaa ɗo ɗum wattini, tawde e oon sahaa ɓe kiisetee ko e ɓurɓe doolnude e aduna o kono hannde hay so ɓe keedaani caggal ne, ɓe ndirtii e palaas maɓɓe. Israyiil e yahuud en ina poti fooɗtude winndannde e ko heɓtinoo ɗum en ko, ngannda deftere janngirtee ko banndum, njaɓa jooɗdeede, kaaldee, maslondiree e dow hurum e nafoore leƴƴi ɗii kala.

Palestinnaaɓe ina poti, ko adii fof, waɗde feere mbele ina nanngondira hakkunde mum en, ñoota hakkunde biɗɓe yummiraaɓe, ɗum firti  ngootiɗina pelle kaɓantooɗe ndimaagu Palestiin, ngoppa koongu, faandaare mum en wona wootere, ko hol no ɓe ndaɗndirta ɓesngu Palestiin, ɓe keɓtana ɗum ndimaagu mum, maha dowla e dow keeri mum ko adii wolde 1967. Yo Pelle Palestiinnaaɓe paam wonde wolde ko juuti fof, foti wattinde tan ko e kaaldigal e yiilaade maslaha gaddotooɗo goodal dowla Palestiin e gardagol hoohooɓe mum rimɗuɓe. Mo wiyi hannde ina yedditoo goodal dowla Israyiil walla ina mumta ɗum fuuntii hoore mum kono kadi mo wiyi ina booma leñol Palestiin yoola hoohooɓe mum, dikkii ko wiyde ina «wefƴoo geey». Humpito Afirik bannge worgo e gardagol Nelson Manndelaa ina foti yaynanaade hoohooɓe politigi winndere nde kala peeje politigi jumtuɗe, ballitooje gaddaade jam, kisal, deeƴre e ndimaagu leƴƴi.

Leyɗeele aduna ɗee kala, teeŋti noon e dowlaaji doolnuɗi ɗi, e pelle adunayankooje ɗe, ina poti wallude ɓee haɓdiiɓe e feere nanondiral ; Amerik ina jogii darnde heertinde e ɗuum, sabu ko kañum tan waawi artirde Israyiil e laawol pooƴtingol, ɗum noon yo Barak Obama anndu beeli njowi ko e mum sabu so «gite colaama mbaɗaama e lahal ko ndaaree dañaama».

 

Maamuudu Haaruuna Joop