Kaddingol maa juulnugol Sukaaɓe

0
2017

 So wiyaama haddinde ina soomi haddaade. Haddotoo noon, e aadaaji men, ko debbo. Ina waɗi wiyooɓe ɗum kadi juulnugol, sibu e hakkillaaji maɓɓe, so tawii debbo haddinaaka, ko soɓe wondi, juulataa. Wonande gorko wiyatee ko duhaade, ina soomi ɓoornaade tuuba; ina wiyee kadi naattineede.

Winndannde men hannde abbittoo tan ko e kaddingol debbo, sibu haalaluuji keewɗi, kam e miijooji keewɗi ina peeñi tawi ko luurondirɗi ko fayti e ɗuum.

 Hol ko firti haddinde, maa juulnude?

Haddinde (juulnude), ko taƴde seeɗa e seɓetere tergal njogoram debbo, faaɗnude ɗum to baɗte ñootde ɗum, maa walla sumde ɗum. So en ndaɓɓiɗinii, ko taƴngo terɗe ndewaagu

Haddinde ina waɗi mbaadiiji 4:

– taƴde seɓitere (sedere) haa laaɓa cer, maa walla taƴa heen seeɗa. Ko ngolɗoo kaddingol tan nanndi e duhagol gorko to baɗte safaara keso. Oo fannu ɓuri heewde e Moritani.

 taƴde seɓitere, hooltoo toni ndernderi ndewaagu. Oo fannu ina waɗii e leyɗeele 25 Afrik bannge rewo e Afrik  ɓaleeɓe, e leyɗeele Asi (teeŋti noon to Enndenoosi kam e Malawi), to funnaange ɓadiiɗo (Ejipt, Suudaan) kam e to leyɗeele Aarabeeɓe hono Yemen e Emiraaji Arab dennduɗi. Ko ina tolnoo e 80% e haddiiɓe ko e ɗii mbaadiiji ɗiɗi limtaaɗi dow ɗi.

– Kaddinngo firawnankeeri : ko taƴde seɓitere kam e hooltaade toni mawɗi ndewaagu, renndina ɗi, ñoota fof, woppa heen seeɗa ɗo ndeelam ina yaltira. Ndiiɗoo mbaadi ɓuri waawde waɗeede ko to Jibuti e nder won e nokkuuji to Ejipt, to Mali, Soomali, e rewo Sudaan. Ko ina tolnoo e 15% e kadduli ko e ndii mbaadi.

– Mbaadi nayaɓiiri ndi, renndini ko mbaadiiji tati gadani ɗi fof, ɓeydi heen cumgol seɓetere, maa walla heefte tergal.

Hol heewɓe haddinde rewɓe

Heewi haddinde ko rewɓe ŋarwinooɓe, maa walla sakkeeɓe. Ɓe keewi huutoraade lo laysetaaji, walla laɓɓe. Won e nokkuuji, joom ngaluuji keewi nawde sukaaɓe mum en ko to safrooɓe heblaaɓe e oon fannu. Ɗum wontii doktoraagal.

Daartol kaddingol.

So en naamndiima hol to kaddingol ummorii ? jaabawol weeɓataa ! Anndaaka hol to ummorii. Ina woɗɗi to ummii. Gila dawaa dawi, hade diine kerecee en kam e lislaam fof peeñde.

Herodot, neɗɗo puɗɗuɗo daartol gerek o, hollitii wonnde haa teeminannde5ɓere hade peeñgol annebi Iisa, kaddingol kam e duhnugol ina mbaɗetenoo to Ejipt, feniseeyen, Hitit en kam e Eccopiye en. Anndaaka hol gadduɗo ɗum e oon diiwaan.

Daartiyanke-wiɗtiyanke Senegaalnaajo hono Seek Anta Joop (1923-1986), ganndo e daartol Afrik ɓaleejo, wiyi wonnde kaddingol e duhnugol ngummorii ko Ejipt firawnanaaɓe, caggal ɗum saroyii e nder Afrik ɓaleeɓe.

Won wiɗtoyankooɓe heewɓe to fannu ejiptoyankaagal, njiyti e won loskooji wiɗto yimɓe maayɓe ko ɓooyi, tawi ina kaddinaa. Ko ɗum jeyi innde “kaddungu, walla naattungu firawnankeeri”. Ɗum jaggiranoo kono laawol coñtinirgol nii. Ɗum firtata ko huunde waɗateende mbele ina wallita jeñgol ɓesngu.

E raɓɓiɗinaade mbiyen ko aada gadiiɗo diineeji lislaam, e kerecee en fof.

Kaddingol e sahaa diineeji

Denndaangal diineeji peeñɗi ɗi, haa teeŋti e Lislaam, alaa fof ɗo deftere mum haɗi maa walla dagni kaddingol.

To baɗte laabi (mawɓe annduɓe) ko arata ko haalaama :

– laawol Maalik wiyi ko duhagol ko sunna, kaddungal ne ko ɓural wonande debbo.

– Laawol Hanafii ina hawriti e laawol Maalik ngol.

– Laawol Hannabal kañum wiyi ko ina farlaa e worɓe tan.

Ɗoo e Muritani, ɓesngu mum ko Maalikiyankeewu, oon haali ko woni dow ko.

E sahaa nelaaɗo, o haɗaani ɗum, won ɗo o nuli o wiyi yo ŋurmite seeɗa tan waasa taƴeede fof.

Kaddingol e sahaa jooni o

E sahaa jooni o, pelle keewɗe daraniiɗe hakkeeji rewɓe maa aadee ; heewɓe daraniiɓe ko fayti e cellal , ko wayi no UNICEF, OMS, e juɓɓuli keewɗi, e seernaaɓe heewɓe ngoni ko e gostondire miijooji e gannde ko fayti e kaddingol sukaaɓe rewɓe.Goonga nii luure keewɗe ina ngoodi hakkunde yimɓe ɓe, kono kam ko e wiɗtooji ngonaa ngam dallinde rewam maa nafoore woodnde e kaddingol ngol.

E ɗiin wiɗtooji battindiiɗi, kawral seernaaɓe , kam e renndoyankooɓe kam e annduɓe to baɗte cellal to Keer leydi Ejipte (hitaande), to Abujaa(hitaande), e to Kiifa leydi Moritani e hitaande 2007, kollitii wonnde to baɗte:

1- Cellal:Wonnde kaddingol sukaaɓe rewɓe(hay so tawii ko mawɗo) rewam mum(tanaa mo addata o) ko:

– warde neɗɗo o,

– telɓina aadee adda e mum sii,

– adda sii e hakkille neɗɗo o,

– addana beelol neɗɗo owde,

– ŋakkere senaare terɗe( ko wayno ñawanɗe, coofcoofngel ngel dartotaako)

– muuseeki so tawii joomum ina jotondiree(ina leldee),

– rewam so joomum ina jibina(rufo ƴiiƴam),

– jogaade caɗeele e taaragol

– tetaanoos

– ndimaru.

E raɓɓiɗinaade ɗum ɓe kawrii heen.

Won e doktoreeɓe heewɓe mbiyi kadi wonnde debbo so haddinaama ina addana ɗum waasde weltaade (kaarataa) e lelnde, haa ko ɗum saabotoo won heen ina njaha ina ƴeewa to mbeltoyyi(ko kaartoyii); (ɗo ɓe luurondirii e wiyooɓe wonnde so debbo haddinaama ina usta muuyo mum e ngoraagu ɓe)

Ina teskaa kadi wonnde ñawu Sida ina waawi heɓde joom mum sabu teskaade wonnde naattinooɓe ɓe kumpitaaki ko fayti e ñawu ngu kadi ngalaa senaare cellal taƴgol.

2- To batte Lislaam: Dental to Keer ngal, to Abuujaa, e to Kiifa fof won ko Seernaaɓe kam e annduɓe to baɗte diine kaali heen:

– Ŋuraana alaa fof ɗo haali hafeere naatingol rewɓe,

– wonnde hadisaaji keewɗi jaŋtateeɗi ngalaa ɓaarorgal laaɓtungal wonnde ko sunna, sibu ɗi laaɓtaani.Wonande janngooɓe arabe ɓe eɓe mbaawi ruttaade e defte maa binnanɗe:Ibn El Hadji, Al Ghayali ‘jeertingol siyaas diie’ walla deftere risaala nde seeruk winndi.

Mammadu Maamuudu Baal