KOOLOL 6ɓol MAALDE DEMOKARASI/ DILLERE NGAM HEERTO GOLLAL (LD/MPT) : Muritaninaaɓe tawtoraama

0
2224

 

Mooɓondiral jeegaɓal Maalde Demokarasi / Dillere ngam Heerto Gollal (LD/MPT) jooɗiima nyalnde Aset 20 e Alet 21 Deesambar 2008 to CICES Ndakaaru (CICES ko nehaande hakkunde-leyɗe ngam njulaagu e gostondiral nde Senegaal), ɓurɗo lollirde « Foire ». Sikke-alaa maa ngal mooɓondiral LD/MPT woppu jeloode nder dawrugol catiindi Ndenndaandi Senegaal.

Udditi golle Mooɓondiral ngal ko Abdullaay Baccili, koolaaɗo kuuɓal LD/MPT.

 

Mooɓondiral jeegaɓal Maalde Demokarasi / Dillere ngam Heerto Gollal (LD/MPT) jooɗiima nyalnde Aset 20 e Alet 21 Deesambar 2008 to CICES Ndakaaru (CICES ko nehaande hakkunde-leyɗe ngam njulaagu e gostondiral nde Senegaal), ɓurɗo lollirde « Foire ». Sikke-alaa maa ngal mooɓondiral LD/MPT woppu jeloode nder dawrugol catiindi Ndenndaandi Senegaal.

Udditi golle Mooɓondiral ngal ko Abdullaay Baccili, koolaaɗo kuuɓal LD/MPT.

 

O siftinii tiitoonde ndee joɗnde : «Feewde e laabi-celi ƴellitaare Senegaal, holi darnde LD/MPT» ? Gaagaa keerti ummiiɗe leydɗe goɗɗe, dille dawrugol Senegaalnaaje tawtoraama njoɗnde nde ; ina heen ADEMA e RPM ummiiɓe Mali, CDP to Burkina Faso, PAIGC to Gine Bisaw, PAICV to Kap-Weer, UFP e RFD to Muritani, UPG to Gabon, RPG to Gine Konakiri, PNDS-Taraya to Niijeer.

Aranɓe partiiji mum en bismaaɓe e ndee joɗnde, ndegoondiri, mo woni kala haali ko heerto mum neli ɗum. Ɓe ciftini e kuuɓal darnde LD/MPT darii e haɓanaade demokarasi e ɓamtaare leydi Senegal, ɓe teeŋtini pellital e cuusal Abdullaay Baccili, mawɗo LD/MPT.

Ina jeyaa e ɓurɓe foɓɓaneede, Alfaa Majoor Juuf mo heerto RND, Taala Sillaa mo Jëf Jël, Momar Samb mo Maalde Jubbanti Senegaal, Ciɓaaɗo Jakkaa Senegaal biyeteeɗo Sheek Bammba Jeey ardii kadi heerto FSDBJ, Usumaan Tanoor Jeŋ mo PS, Mustafa Nyas mo AFP, e Hammaat Danssoko mo PIT.

FEEWDE LAABI-CELI ƳELLITAARE SENEGAAL / HOLI DARNDE LD/MPT ?

Kamɓe fof ɓe teeŋtini konngi maɓɓe ko fewjude peeje ngam « firtude laamu PDS sonngooɓe kala dilli ». Aɓe njenanaa, leydi maɓɓe waawataa ƴellitaade so satii « Wade ittaaka e jappeere laamu ». Ɓe nyaagorii heen Mustafa Nyas e Tanoor Jeŋ yo mbeldit e innde ko sowata Senegaal.

Ɓe kesɗitinii kadi miijannde maɓɓe e ko yowitii e caru dawrugol e faggudu, gila e caggal-leydi e nder-leydi. Caru faggudu dammbii ko e luure hoore-jawdi winndere kollitɗe ɗo baawal mum en tolnii. Waawaa ɗoon diwde.

Ko sabu ɗuum ɓe mberlii noddaango feewde e doole nane nde noototoo Maalde Jubbanti Senegaal, ɓe tonngita ngenndi maɓɓe ngam renndo maɓɓe ƴellitoo, ɓesngu weytoo.

Woodi wiyɓe, wayɓe no Sheek Bammba Jeey, wonde hannde o, liggey nattii horsineede e leydi hee. Joli ko fuunti e nguyka, e kala ko ina adda danyal e ko yaaƴtii. Kerse nattii, kulol alaa. Kala jiɗɗo danyde hannde, “yo o hofo yeeso neɗɗo goot”. Ko ɗum woni « lijjanti » e « goorgorlu ».

Wayɓe no Tanoor mbiyi « Yonta PDS addii car under faggudu leydi ndi, Senegalnaaɓe ko tampuɓe, ko waasɓe, ko heewɓe… reftata heen ko murtude ».

Kaŋko e Mustafa Nyas fof, ɓe kollitii alaa caɗeele maa tikkere ngoni hakkunde maɓɓe. Aɓe ndarii e jokkondirde mbele doole luulndiiɗe laamu kala ina nanngondira, pewja eɓɓaande dawrugol gootol, tafa cuɓogol njuɓɓudi e yimɓe yenytinooɓe ndeen eɓɓaande..

Ɓe kollitii yimɓe fof beldal gonngal hakkunde maɓɓe, ɓe njaɓɓondiri e jeece yimɓe. Ndeen ɓe kolliri wonde ngol koolol LD/MPT ko koolol luulndiiɓe laamu PDS kala. Poolgu hare maɓɓe noon ummortoo tan ko e ngootaagu e kaaldigal, e jokkondiral e ɓesngu, e naatde dingiral sippiro dawrugol.

Hammaat Dansoko jaɓɓaa, foɓɓanaa sanne ngati makko laataade hannde daarorgal haɓantooɓe moƴƴere ɓesngu Senegal no woorunoo. Haala makko yahri tan ko to nodudde heertooji dawrugol nde jokkondirta, mbaɗa maalde tiiɗnde ngam « liɓde laamu PDS, ngu laamu laatiingu dute jiimɗe e jiiba ».

Heertooji dawrugol ummiiɗi lesɗe goɗɗe nootiima noddaango LD/MPT. Mo woni heen kala yettinii nulaango heerto mum, ko abbitii e yettude LD/MPT, hirjinde ɗum e darnde mum seeɗtinnde nder Afiriki kala. Woni heen ummiiɗi leydi Mali e Gabon, e Burkina Faso, e Gine Konakiri, e e Nijeer, e Muritani.

Muhamed wul Mawluud, nde ƴetti konngol, siftinii jokkondiral hakkunde UFP e LD/MPT, jokkondiral ɓooyngal, gila ardiiɓe ɗi ko sanɗaaji nder duɗe toowɗe to Ndakaaru e to Paris. E wiyde makko, ngol koolol ari ko e yonta mo leyɗe Senegal e Muritani ngoni e caru dawrugol ceeɗtinngu, ko lesɗe ɗiɗi ɗe daartol e jogarafi njokkondiri. Kala ko memi heen leydi ngootiri, yettoto keddiindi ndi.

O siftini kadi ballal ngal LD/MPT seeraani e addande ɓesngu Muritani haa teeŋti noon e heerto UFP, nder darnde mum ngam ummitinde demokarasi mo « jenorooji » ngujji gila 6 UT 2008. O hokki yeru o wiyi « demokarasi Muritani ko dero kecco wonnoo, jahratnooɗo e hitaande wootere ina ekkoo tan yahde, jenorooji ngari coppi koyɗe maggel, ɓe mbari ngel, ɓe mbiyi aɓe njibina dero goɗɗo ». Holi ko ɗum addata : kudetaa, laamu koniŋkooɓe, demokarasi… refta heen kadi kudetaa goɗɗo, ekn… Hannde o, ngenndiyaŋkooɓe Muritani yuɓɓuɓe nder FNDD (maalde ngenndiire ngam demokarasi e ƴellitaare) ina katojini e ballal ngenndiyaŋkooɓe Afiriki fof, haa teeŋti noon e ɓe Senegal ɓee. O hollitii kadi hakke kala ɓesngu e suɓaade ardotooɓe mum, hakke mum e juumde, hakke mum kadi reftude laawol caggal juumere.

E tonngol, Muhamed wul Mawluud hollitii calɗi ɗiɗi tammbiiɗi laawol ngenndiyaŋkooɓe Muritani ndewi nder FNDD : salaare kala fiilngo ngo koniŋkooɓe njuɓɓuni, salaare laamu ngu koniŋkooɓe ngardii. Raay FNDD laatotoo juggere koniŋkooɓe… ɗum wonanta ɓesnguuji diiwaan o kala ko alluwal.

Ahmed wul Daadah, nde ƴefti konngol, adii tawo ko jaabaade Muhamed wul Mawluud. O wiyi « Mi wonanaani koniŋkooɓe… kono kala mahaa e ngooroondi fenaande ko fenaande ». O waɗti heen o wiyi o araani ɗoo hollitde Senegalnaaɓe caɗeele Muritaninaaɓe, ɗe ɓe ngon’di ɗee tan njonii. Kono, o etiima dallinde kudetaa koniŋkooɓe, o wiyi « Horeejo gadano o (Siidi) ko koniŋkooɓe ŋabbini mum e laamu haa toowi, kono nde o yannoo, o ardi ko doole ». O waɗti heen o wiyi «  caɗeele Afiriki ko dewondiral e ndonu laamuu » no foti yahrude. O ruttii o wonti « sawriyaŋke »  o wiyi « winndere men woni ko helde daartol mum caggal waawnere miijannde liberalisma gadduɗo caru. Hoore-jawdaagu ko caru e iinyturu addi e winndere ». E tonngol haala makko, o noddi ngenndiyaŋkooɓe e dental. O feewni konngol e Hooreejo UFP, o wiyi : « mbeɗe hebii e kaaldigal gila haŋki e hecci-haŋki, mbeɗe refta heen ɗoo e jeece mon ». O wattindorii konngol miijiyaŋke Albert Camus nde wiyi « Ina hersinii weltaade kam tan gooto ».