Miijo : No wayi fof, kuudetaa yaawataa waɗtude e Muritani

0
1592

So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko.

So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko.

Hay ko wiyetee “waɗii nguyka ko”, so tawiino ko yimɓe fof keblidnoo woote ɗe e nder daawal jaɓningal, ko wayi no lebbi jeegom caggal ciifgol nanondiral Ndakaaru, tawa ina keɓa jot no mbayliri denndaangal guwerneeruuji e perfeeji, mbaɗa ɗoon yimɓe seedtanaaɓe jaamburaagal e nuunɗal, tawa CENI o ina jogoo jot no wayliri wonnooɓe heen ɓe, waɗa heen jaambureeɓe, Kalifu geɗe Nderndere ndaña jot no hebliri e no hoolkisorii dereeji woote ɗi, eɗen njenanaa famɗat yedditiiɓe njeñtudi woote ɗe. Kono kay Aduna oo fof, so wonaa Abdullaay Wad, ina anndi hay gooto waawaa heblanaade woote e nder balɗe 15 fat.  

Jooni noon, kala sikkatnooɓe wonde kuudetaaji ƴeeŋii e nder Afrik, yo ngiw e juumre. Ko kewi Muritani ko, so toɗɗegol Seneraal Muhammed Abdel Asiis ina jogori reɓde e nder Afrik kala, so reenaaki maa heewɓe ñemmbu ɗum : mi heɓtira laamu doole, mi ruppoo ñiŋooje winndere, mi ruttoo mi haaldee, mi hebla woote ɗe nganndu-ɗaa ko miin tan waawi toɗɗeede heen. Mi wonta laamɗo toɗɗaaɗo.  Ɗum fof e wayde noon, hare luulndo ngo nafii, findinii ɓesngu ngu e nafoore wonnde e ɗooftagol sariya e doosɗe leydi. Finndinii ɓesngu ngu wonde laawol gootol keɓrugol laamu foti wonde tan woote, tee toɗɗaaɗo heen kala ina foti ɗacceede golloo haa manndaa mum timma. So wonaa ɗum wontata ko no dunndu nii : ɓurndi doole fof sonnga : ɗum moƴƴaani e ɓuraaɓe doole, moƴƴaani e miskineeɓe. Nafata miskiino tan ko sariya ɗooftee, tawa so tooñaama ina ndaña ɗo wullitii. Yanti heen keɓruɗo laamu doole, hulataa ittireede kartal, ko ɗum tagi, ina hasii gollata ko ko welaa. So tawii noon neɗɗo anndii ko woote tan mbaawi rokkuɗe ɗum laamu, oon sahaa maa waɗtu hakkille e toɗɗiiɓe ɗum ɓe, hay sinno ko mbele ina toɗɗitee goɗngol. Yanti heen kadi, e nder oon demokaraasi, yimɓe fof poti, sibu gooto kala yetti tan ko daande mum wootere nde, alaa galo, alaa baasɗo. Ɗum noon banndiraaɓe, famarɓe doole poti wallitde ko geɗe cemmbinooje goonga e ɗooftaare sariya e laawol, wonaa kay tooñooɓe.

Ko waawnoo heen wonde fof, yo a taw ko ɓural wonande ɓesngu Muritani. Ko ina wona heen fof yo ardu en jam. Alla rokka ɓesngu Muritani waawde diwtude luure mum ngam gollaade e ɓamtude leydi mum en e nafoore huftodinnde.