Leydi laawiima kadi, to Sili

0
1644

Yerɓannde leydi doolnunde waɗii to Silii ñalnde aset 27 feebariyee 2010. Nde tolniima e toɓɓe 8,8 e daawrugal Richter. Ɗum waɗi ko weetndoongo. Nehaande yerɓannde nde woni ko e nder geec Pasifik, fotde 35 km luggeendi, 325 km ina seerndi ɗum e laamorgo leydi ndi, hono Sañcaago. Biyeteeɗo Antoine Schupp, tuubaako Farayse ganndo ko fayti e ɗuum wiyi wonde ndeeɗoo yerɓannde leydi ina sowoo

Yerɓannde leydi doolnunde waɗii to Silii ñalnde aset 27 feebariyee 2010. Nde tolniima e toɓɓe 8,8 e daawrugal Richter. Ɗum waɗi ko weetndoongo. Nehaande yerɓannde nde woni ko e nder geec Pasifik, fotde 35 km luggeendi, 325 km ina seerndi ɗum e laamorgo leydi ndi, hono Sañcaago. Biyeteeɗo Antoine Schupp, tuubaako Farayse ganndo ko fayti e ɗuum wiyi wonde ndeeɗoo yerɓannde leydi ina sowoo

yerɓannde leydi waɗnoonde ko ɓooyaani to Hayiti, laabi 30 ko famɗi fof to bannge keewgol semmbe.

Fotde 76 jerɓannde tokoose njaabtiima yerɓannde mawnde nde, heen wootere, tolniinde e 6,1 tinaama haa Arsantiin. To Sañcaago, njuuteendi yerɓo ngo wonii hojom e feccere.

Nokku jeerto gonko to Pasifik, jeertinii wonde wempeƴƴo mawngo (tsunami) ina jogori ummaade, fotngo yettaade Ekuwatoor, Kolommbi, Panamaa, Kostaa Rikaa, e saraaji wudduleydi worgo. Ina waawi nii ngo yettoyoo hirnaange Dental Amerik e Kanadaa.

Yerɓannde leydi ɓurnde doolnude e winndere nde waɗnoo kadi ko e ndii leydi (Sili) e hitaande 1960. Ndeen ɗoon tolninooma e toɓɓe 9,5 e daawrugal Richter. Ko fotde 1 655 neɗɗo maaynoo heen.

E ooɗoo ñalawma gooto, yerɓannde woɗnde, tolniinde e 7,3 waɗii to nder Pasifik, tolnde Japon, kilooji 84 ina ceerndi ɗum e wuro wiyeteengo Naha, wonngo e duunde Okinawa.

 

Sili

Ndenndaandi Sili (República de Chile e ɗemngal Españool) ko leydi ngonndi to Amerik worgo, keedondirndi e Peru (bannge rewo) e Boliwi (bannge Fuɗnaange rewo) e Arsantiin (bannge fuɗnaange). Sili ina wiya ko kam jeyi hettere leydi mawnde to Antarktik. Duunde ina Pâques, ina woni nder geec Pasifik, jeyaa ko eSili gila hitaande 1888. Laamorgo leydi ndi wiyetee ko Sañcaago. Ɗemngal ɓurngal heeleede toon ko Españool. Kaalis mayri wiyetee ko peso (pesooji 1,87 yerondirta e ugiyya gooto).

Bookara Aamadu Bah

 

 

Jerɓanɗe leydi ɓurɗe doolnude e winndere nde

  1. 22 mee 1960, to Sili. Nde tolniima e toɓɓe 9,5. Nde waɗii maayɓe 1 715. Tsunami rewi heen.
  2. 27 mars 1964 to Alaska, tolniinde e 9,2 toɓɓere. Tsunami rewi heen. Nde warii 128 neɗɗo.
  3. 26 desammbar 2004, leydi yerɓii nder geec Sumatara, ummini wempeƴere mawnde (tsunami), warnde ko ina wona 226 000 neɗɗo e nder 12 leyɗe takkiiɗe geec inndo. Doole mayre ko toɓɓe 9.
  4. 13 ut 1868, yerɓannde leydi waɗnoonde to Arika (wonnoo ndeen ko e Peru, hannde ko eSili jeyaa) saabiima tsunaamiiji jooɓiiɗi ko ina wona 25 000 fittaandu to Amerik worgo. Doole mayre ko toɓɓe 9.
  5. 26 saawiyee 1700, leydi yerɓii hirnaange Kaliforni, Wasinton, Kolommbi Biritaan (Kanadaa hannde o), ummini tsunami jettoyiiɗo haa Japon. Doole mayre ko toɓɓe 9.
  6. 4 noowammbar 1952, yerɓannde leydi tolniinde e toɓɓe 9 waɗii to Kamchatka (Riisi) : woodii ko nde bonni, kono alaa maayɗo heen. Nde ummini wemmpeƴere nde tooweendi mum tolnii e meeteruuji 9, to Hawai.
  7. 31 saawiyee 1906 yerɓo leydi tolniingo e 8,8 waɗii to Ekaatoor e to Kolommbi ; nde ummini tsunami. 500 neɗɗo maayii heen.
  8. Ñalnde 27 feebariyee 2010, yerɓannde leydi to Sili. Doole mayre ko 8,8. Capanɗe neɗɗo maayii heen.
  9. Ñalnde 1 noowammbar 1755, yerɓannde leydi tolniinde e toɓɓe 8,7 wondunde e tsunami boomi Lisboon, sibu fotde 60 000 maayɗo limaama toon.
  10. Ñalnde 8 sulyee 1730, yerɓo leydi tolniingo e 8,7 yanii e wuro ina wiyee Valparaiso (Silikadi), wari fotde 3 000 neɗɗo.
  11. 15 ut 1950, ko to Tibet leydi yerɓunoo, wari fotde 780 neɗɗo. Doole yerɓo ngo ko 8,6.
  12. 16 desammbar 1920 yerɓannde leydi (toɓɓe 8,6) waɗii to Tansu (Siin). Nde waɗii 100 000 maayɗo.
  13. 16 ut 1906, leydi yerɓii (toɓɓe 8,6) to Valparaiso (Sili). Waɗii 20 000 maayɗo.
  14. 15 suwee 1896, wonnoo ko Sanriku (Japon), wondude e tsunami jooɓiiɗo fotde 22 000 neɗɗo. Doole yerɓo ngo ko 8,5.
  15. 11 noowammbar 1922, leydi yerɓii e keerol Arsantiin-Sili. Teemedde maayɗo. (8,5 toɓɓere).
  16. 7 noowammbar 1837 ko Valparaiso (Sili) kadi wonnoo. Ina ardi e tsunami. 58 neɗɗo maayii heen to Hawai. Doole yerɓo ngo ko 8,5 toɓɓere wonnoo.
  17. 20 oktoobar 1687, yerɓo leydi ngo doole mum tolnii e 8,5 toɓɓere bonnii ko ɓuri heewde e wuro wiyeteengo Limaa to Peru.

Ƴoogirde AP / Fulo : Bookara Aamadu Bah