Duuɓi 50 jeytaare : Hol ko waylii ?

0
1701

Leyɗe keewɗe e nder Afrik ina njogori mawninde hikka (2010 ) hitaande 50ɓiire ko keɓi jeytaare mum en. Mbele ndeen jeytaare addii ɓeydaare haa hokki Afriknaaɓe waawde fandinde jeyiiji mumen? Mbele nii jiimnooɓe ɓee pokkitii haa laaɓi?  Ɓuri welde jaabaade sikke alaa ko: “eey, ɓe njahii”, kono ellee beeli maɓɓe ina keddii tawo. Haŋki e hecci haŋki koloñaal en njiylotonoo tan ko ɓakdi ngadiindi (matières premières) 

Leyɗe keewɗe e nder Afrik ina njogori mawninde hikka (2010 ) hitaande 50ɓiire ko keɓi jeytaare mum en. Mbele ndeen jeytaare addii ɓeydaare haa hokki Afriknaaɓe waawde fandinde jeyiiji mumen? Mbele nii jiimnooɓe ɓee pokkitii haa laaɓi?  Ɓuri welde jaabaade sikke alaa ko: “eey, ɓe njahii”, kono ellee beeli maɓɓe ina keddii tawo. Haŋki e hecci haŋki koloñaal en njiylotonoo tan ko ɓakdi ngadiindi (matières premières) 

afiriknaaɓe (wiro, kakkaawo, kafe, iwuwaar, jamɗe ɓaleeje, kiri, kaŋŋe, kaalis, ekw…) kam e sagataaɓe maccinoyteeɓe to Orop.

Haa jooni ellee ɓe ceeraani e hatojinde e siiɓaade duunde nde, kono ko mbaydi teettere ndii tan waylii, tawi ɓe tuugnii ko e ƴoƴe, peeje fuunti, e wallitoraade ngaluuji maɓɓe e basal Afrikinaaɓe. Waɗde seeɗa mbiyen alaa tawo ko waylii! Nde winndaa, siifaa yoga e leyɗe Afrik ina mbaawi foofde henndu jeytaare  (kitaale 1960), toɗɗaa yoo ardo ngenndiiji ɗi seeɗayal e ceeɗta-kunal janngunooɓe e maɓɓe, kono hayso haalaaka tawo gini ɗi caƴƴetee ko to tuubakiri to. Ina jokki haa e ñalɗi hannde ɗi, mo ina laamoo kala, kala leydi e Afrik  weytoo, wellitoo, maa o wela o weeɓa, o welda e oksidaa’en (occidentaux), so ɗuum alaa, tawata itteede mo e jappeere woɗɗaani (e feere fof noon). Waɗde, seeɗa mbiyen alaa tawo ko waylii!

E nder ɗuum saɗii ngenndi dow duunde nde ndaɗndi e rafiiji jeemotooɗi ɗowngu laamu kala : banndam-mbanndaagu, leñam-leñamaagu, kinɗam-hinɗaagu, ɓinngu-baabaagu, ekn…, hono no waynoo gila e Jah-oogo en, Manna en, Tonnjoŋ en, Termes en, Laamtooro en, haa adan maa Deeniyankooɓe, Almameeɓe, haa yettii Tuubakiri, hiiɓɓe, kiiɗi haa piɗtaali pekkori. Waɗde seeɗa mbiyen alaa tawo ko waylii.

Alaa ko waylii nde Afriknaaɓe ngoppidaa e koye mum en, laamndendaagu laŋkaa, weddaa; haa hannde mo ngon-ɗen oo, ko ɗuum jibini golwole keewɗe hakkunde leƴƴi (guerres civiles), maayɓe keewa, sukaaɓe e sagataaɓe ndahee, rewɓe mboomee, mbonnee, jaale coppee ndummbee, leptee e geƴƴele haa maaya. Won e maɓɓe ngona heen ko Allah haaji, njalta, njokka hare, nder maa caggal ngenndiiji mum en. Ñalnde kala, ko laamɗo follaama, goɗɗo jooɗtiima e jappeere he. Hono no waynoo gila e laamuuji gadiiɗi. Waɗde seeɗa mbiyen alaa tawo ko waylii.

Nde keneeli demokaraasi ngutti e yoga e leyɗe Afrik (e nder kitaale 1990), fuɗɗaa wiyeede haŋkadi yontii laamotoo tan ko mo ɓesngu suɓii lammini. Jooni ko kartal tan, pollugol yoo nattu, warngooji yoo karmu (ellee harmaano), yoo ɗemɗe ngenndiije potnde to jaŋde, rajo e telewisioŋ, ko ɓiyɓe leydi kala poti e jeyi laamu, ko kattanɗo tan halfintee geɗal laamu. Mbele ɗuum laatiima, ko eey maa alaa? Ndaw ko famɗi so tawi won ko waylii gila ndeen. Won e ngenndiije boom, heen leƴƴi ɓeydii ko hiiɓeede, maamaaje mum en kala nduugaa, nduggaa, ɓee heen mbaree, ɓee heen ndiiwee e golle mum en, e jeyiiji mum en. Waɗde seeɗa mbiyen alaa ko waylii.

Heewii wiyɓe wonde ina laaɓi so tuugnaama e ngonka ka Afriknaaɓe nguuri ka, so ɓe keddinooma e njimaandi tuubakiri ɓuratnoo moƴƴude e maɓɓe, tawde kay nde ɓe teeldi e koye maɓɓe kala, ɓe laatotoo ko barooɗe ladde, mbaawndi kala morkoo keddiindi ndi.

Holi ko haɗi en waylaade? Holi ko saabii subaka Allah kala pinaaɗo, caɗeele ina ɓeydoo heewde? Mbele ko en njangaani? Walla en njanngu en paamaani? Ko haawnii heen fof, ko eɗen njogii jannguɓe jaŋde toownde, yaltuɓe e duɗe toowɗe, ɗe nganndu-ɗen, hay ɗowɓe ngenndiije tuubakooɓe ɓe, ko e ɗeen njalti. Mbele wonaa waɗde, en njanngat tan kono en paamataa ? Walla en njanngii, en paamii, wondi ko en pinaani ? Mbele wonaa kadi ko jaŋde addata maa tabitinta pinal ?……

Naamnde ɗe nani keewra en, mballee en jaabaade.

Ko waawi heen wonde fof, woodi jaaboriiɓe ɗee naamnde e wiyde: Nehdi e neesu Afriknaaɓe njaadaani e yuɓɓo demmokaraasiijo.

Hay so wonaa goonga dey, ina nanndi heen, kono en ngaraani jaabaade ngoo miijo, njiɗ-ɗen tan ko joofaade (hono no gooto e mussiɗɓe men wiyaratnoo : en kirsaani, en mbarmintu tan).

Heewii e nder leyɗe ɗe, ɗo laamɗo haaɓanaa, wiyee yoo manndaaji ndotte, wooteeji njuɓɓinee. Wootiree juuɗe e koyɗe, kono horee yo jooɗinooɗo o ɓos. So yahii haa o feewnitiima e jappeere he, haa o fandina ɗowngu tan, o wayla doosɗe kaɗooje mo waasde duumaade kaaɗdi nguurndam makko e laamu. O wona e toŋtude ɓe heen, o toŋka ɓeya too, o tonnga ɓeya gaa, o watta jeyi denndaaɗo jeyi makko keeriiɗo, no dontuɗo e baaba mum, hono no waynoo gila e laamuuji gadiiɗii. Waɗde seeɗa mbiyen alaa ko waylii.

Heewii ɗo laamɗo laamii, ngam geɗe mum kaamtorinɗe e juutde e laamu, o haaɓanee. Subaka gooto o follee, o woppinee jappeere nde. Ɓaawo ɗuum, nanndidiiɓe makko miijooji ngara e ɗowngu ngu, njokka ngool dawrugol kaaɓanoongol, wonta ɗo wonnoo tawi alaa nih ɗo yahnoo, woni ɗo mbiyɗen: Ɓe njaltirii dame, ɓe naattirii kenorɗe.

Waɗde seeɗa mbiyen alaa ko waylii.

Rafiiji ɓurɗi bonnde nani ndooki miskineeɓe : palidismo, Sida, ɗoyru, ekn…. ɗi limotaako. Rewɓe nani ngoppa pittaali mum en hojom kala e baame, tigguuji ɗii kaalaaka. Mbele wonaa noon tan waynoo gila nde ganndal kesal anndaaka, janngaaka, faamaaka? Hono no waynoo nde anndaaka so wonaa caafal e paafal, mbaangu tan e denngere tan. Waɗde seeɗa mbiyen alaa ko waylii.

E nder yonta hannde oo, yoga e sagataaɓe uujii, gure men dowriije fof njeewii. Nde yooro hawi hanndii, kolaaɗe cooyi, caaɗli e beeli melsitii, semmbe fof ullii e ladde seekoo, ngam njiylawu nguura. Won e maɓɓe njaltii hay keeri leydi, ɗannaniima leyɗe goɗɗuɗe, to anndaa hay toon ne, ɓe ndaɗaani e caɗeele, haa teeŋti e lepte tumarankaagu. Won e maɓɓe boom jettoytaako, keddotoo ko e geec Atlantik, genaale ɗii piɗtaali piɓtuɗi njoorta to ngenndiiji mum en. Ɗi paaɗaa haa addani ɗi fotndude maayde e wuurde, nde ɗi njooɗii e “samba laakaara”, waɗde keewɗi e majji njoftoyii laakara.

 

 

Ɓalli sagataaɓe liɗɗi e barooɗe mbaɗdii heen adaa to ɓakkere
kamɓe ndognoo ngenndiiji maɓɓe sabu ɓittere,
Hay so ɓe njettoyinooma kayne ellee ɓe ceeraani e takkere,
Jooɗiiɗo kala yoo siimtat ndeen ɓelsere.
So tawii en ndiwii hebbere e tuppere,
ɓur-ɗen hatojinde hannde ko e ɓellere e hettere,
waɗde ngaynanen koye men e teppere.
Banndi am en, banndi am en, juutii ndee mettere
Yontaani, yawtu ummanaade ndee yawre,
Kono ellee ko en jebbliiɓe ndee fawre.
Mo gollal mum woni humde bamɗi seertataa e bonɗi holsere,
Kono seeɗa mbiyen eɗen mbelaa ndee ɗawre.
Heewɓe e men ndonkaama hay yoo kawre,
Etee ko ɓeen fof ngoni haangaaɓe e tawre.
Ɓe ngona faayre leñol, ɓe cikka ko ɓayre.
Dariiɓe so ina ngoodi, ina ɗaminaa yaakaare
Kono ummaade yontu, mbele maa nanondiral dawre.

Maamuudu Malal Gey (Dooro Gey ).

 

doro.gueye@yahoo.fr / telefoon: 6553833