Wolkaa Eyjafjöll filñitiima

0
1501

Ko meeɗaa yiyeede e winndere nde : cuurki dartinde yah-ngartaa hakkunde leyɗeele : kiin cuurki ummorii ko e wolkaa puccitiiɗo to leydi ina wiyee Islande. Ndiin leydi woni ko ceɓtam rewo, rewo Orop. Ko duungel peggungel nder diƴƴe geec, nokku jaangɗo no feewi, haa ko ɓuri heewde e sahaa ndiyam ko penndiɗam. Nokku o ina woowti ko wayi noon, sibu omo waɗi ko ina tolnoo e 130 wolkaa guurɗo, ɗi nganndu-ɗaa sahaa e sahaa kala

Ko meeɗaa yiyeede e winndere nde : cuurki dartinde yah-ngartaa hakkunde leyɗeele : kiin cuurki ummorii ko e wolkaa puccitiiɗo to leydi ina wiyee Islande. Ndiin leydi woni ko ceɓtam rewo, rewo Orop. Ko duungel peggungel nder diƴƴe geec, nokku jaangɗo no feewi, haa ko ɓuri heewde e sahaa ndiyam ko penndiɗam. Nokku o ina woowti ko wayi noon, sibu omo waɗi ko ina tolnoo e 130 wolkaa guurɗo, ɗi nganndu-ɗaa sahaa e sahaa kala

ina ngukkita jaynge e ɓakke caasɗe e hayngo kaaƴe, e ndoondi, e duule funndu. Kono tan, ɗeen duule funndu ko ɓurtuɗe no feewi e ngolɗoo laawol, sibu ɗe kaɗii laaɗe diwooje diwde e nder yoga e leyɗe Orop (Angalteer, Farayse … ). Ko ɓuri heewde e kanndaaji maa uddaa, alaa laana juurotoo, alaa ndiwoowa, ɗannotooɓe toobii. Yeru, ñalnde alet 18 abriil, denndaangal kanndaaji Farayse udda.

Hay Afrik tinii batte mum, sibu yimɓe men jookiiɓe toon walla yiɗɓe yahde toon ina ndoŋki. Ko ɗum kadi addani Barak Obama e Sarkosi e laamɗo Angalteer e mo Sued e mo Espaañ kam e gardiiɗo leydi Almaañ hono Angela Merkel kala haaytude yahde tawtoroyeede wirwirnde hooreejo leydi Rumaani cankinooɗo e aksidaa laana ndiwoowa to leydi Riisi. Ooɗoo wolkaa kaɗɗo laaɗe diwde to Orop hannde, filñitii ko ñalnde 20 mars : o fuɗɗorii ko wolƴude (no ngooƴam nii) hayngo kaaƴe, hade makko fuccitaade ñalnde alarba 14 abriil.

Wolkaa o wukkitta ko doondi e ngabbon leydi cewkon. Fof saggoyi ko dow asamaan. So kon puɗɗiima tellaade, e oon sahaa ina hulaa woto ɗum addude ñawbuuli, sibu yimɓe ngonata ko e foofde ɗum.

Ko ina wona jooni duuɓi 16 ooɗoo wolkaa woni ko e iccitaade. Tuugude 1994, ɓetirɗe yerɓo leydi e maantorɗe GPS (balises GPS) tinii ƴergol hayngo kaaƴe ngol (magma).

Ngam faamde ɗum, maa ciftoraa wonde Islande ko bannge jiyotooɗo geejol kaaƴe wolkaa peccitɗe geec Atlantik ummaade rewo fayde worgo. Yanti heen, Islande tiimi cot ko e «nokku gulɗo», pasoowo nder leydi, alaa ko heedi hakkunde mum en so wonaa 700 haa 800 km. Ina wayi no duunde Islande nde e hoore mum ko noon ardi : ko hayngo kaaƴe joowondiri ɗoon. Annduɓe ɓe mbiyi nii ɗumɗoo ko fuccitannde tokosere. Tagi ɗum jogaade ɗeeɗoo batte hikka tan, ko sabu mum hawrude e keneeli ina tiindii Orop (bannge fuɗnaange worgo). Hol ko addani wolkaa oo fuccitaade jooni ? Annduɓe ɓe mbiyi ko sabu kawrital hakkunde magmaa o (hayngo kaaƴe) e galaas, ɗum woni hakkunde jaynde wulnge jaw e galaas ɓuuɓɗo reyum kuurinooɗo e hunukowolkaa o. Ceerungal ɓurtungal guleeki hakkunde ɗee geɗe ɗiɗi, fotde 1100°C (ndiyam pasɗam ko 100°C fat), saabii mawnugol fuccitannde nde. Ɗum noon jibinta ko punndi e ndoondi koyndi no feewi kam e geɗe goɗɗe bayɗe no gaasuuji baɗɗi asidaaji, ko wayi no fuliyoor mo nganndu-ɗaa ko posone bonɗo (e hitaande 1783 puccitagol wolkaa Laki sariino mo e Islande, wari jawdi e ko ina tolnoo e 3 000 Islanndenaajo sabu heege. Ndiin ndoondi saabinooma higgu e nder Orop ; won wiyooɓe nii oon higgu ina jeyaa e ko saabii Waklitere waɗnoonde e oon sahaa Farayse, hono Révolution Française 1789).

Hannde noon, uddugol kanndaaji Orop, ko ngalu keewngu waasetee heen, haa arti noon wonande pelle jolngo diwooje, ko ina tolnoo e 147 miliyoŋ oroo (57 miliyaar ugiyya) ñalawma kala mo laaɗe ɗe ndiwaani.

_______________________

Hol to woni Islanndaa

Islande (woni leydi galaas) ko dowla jeyɗo hoore mum, gonɗo e duungel peggungel, woni ngel jokkondiraani e duuɗe winndere mawɗe ɗe, hono Amerik, Orop, Asii, Afrik e Ostaraali. Ndi woni ko Geec Atlantik rewo, hakkunde Groeland e Ekos. E nder 192 leyɗe jeyaaɗe e Fedde Ngenndiije dentuɗe, heen 45 ko duuɗe pegguɗe (insulaires).

Njaajeendi wertallo leydi ndi ko 103 000 kilomeeteer karee. Fotde 320 000 neɗɗo ina koɗi e mayri. Laamorgo mayri wiyetee ko Reykjavik, ɗemngal mayri wiyetee Islande. Hade 2008, ko kayri wonno leydi ɗiɗmiri to bannge dañal e ƴellitaare. Isalnde jeyaaka tawo e Dental Orop. Ɓe mbaɗii jeyeede heen ñalnde 17 sulyee 2009, ina yaakoraa ma ɓe njaɓe heen.