Dogdu dow huɓeere juutataa !

0
1937
article_gbagbo24.jpg

Nduuɗoo dogdu noon ɗeɓii juutde seeɗa sabu ko maa won lebbi nay e feccere jooni ko woote hooreleydaagal joofi to Kodduwaar, woote ɗe Alasan Daramaan Watara ñaawanaa wonde ko kañum fooli e kawgel he (ONU, Union Africaine, CEDEAO ekn …) ɗum fof noon ko e fawaade e kuufgol ONUCI (goomu ONU kalfinanooɗo dewindagol woote ɗee) . Eɗen nganndi noon Laurent Bagbo, jooɗinooɗo e jappeere he ko ina tolnoo e duuɓi sappo, ko calinooɗo ummaade e jappeere hee, aduna oo fof renndii ɗaɓɓirii mo yo o woppu laamu sabu o foolaama, o salii. Ndeen salaare noon naatnii Kodduwaar e nder jiiɓru mawndu sabu ko ngar-mi ngaraa, ƴiiƴiiwo hakkunde Alasan Waatara laamɗo keso piilaaɗo oo (54% e ɓesngu kodduwaar) Laurent Bagbo laamɗo poolaaɗo, laŋkuɗo (keɓɗo 46%).

Nduuɗoo dogdu noon ɗeɓii juutde seeɗa sabu ko maa won lebbi nay e feccere jooni ko woote hooreleydaagal joofi to Kodduwaar, woote ɗe Alasan Daramaan Watara ñaawanaa wonde ko kañum fooli e kawgel he (ONU, Union Africaine, CEDEAO ekn …) ɗum fof noon ko e fawaade e kuufgol ONUCI (goomu ONU kalfinanooɗo dewindagol woote ɗee) . Eɗen nganndi noon Laurent Bagbo, jooɗinooɗo e jappeere he ko ina tolnoo e duuɓi sappo, ko calinooɗo ummaade e jappeere hee, aduna oo fof renndii ɗaɓɓirii mo yo o woppu laamu sabu o foolaama, o salii. Ndeen salaare noon naatnii Kodduwaar e nder jiiɓru mawndu sabu ko ngar-mi ngaraa, ƴiiƴiiwo hakkunde Alasan Waatara laamɗo keso piilaaɗo oo (54% e ɓesngu kodduwaar) Laurent Bagbo laamɗo poolaaɗo, laŋkuɗo (keɓɗo 46%).

Jubbannde seeɗa e taariik politigi Kodduwaar

So en nduttiima seeɗa e taariik luural ngal, so oɗon teskii, caggal nde Huufet Buwaañi saŋkii woppiri laamu gooto e dageeje mum hono Henri Konan Bejjee, oon ne laamiima Kodduwaar haa e hitaande 1999, biyeteeɗo Seneraal Robeer Gey folli laamu makko (waɗi kuudetaa) jooɗii e jappeere ndee ko ina tolnoo e hitaande, caggal ɗum felliti yuɓɓinde wooteeji.  E nder ɗiin wooteeji e hitaande 2000, parti Laurent Bagbo hono FPI (Maalde ɓesngu Kodduwaar) dikkanii lefol laamu nguu, e oon sahaa partiiji ɓurnooɗi waɗde faayiida ɗii, hono parti Alasan Waatara (RDR) e parti Henri Konan Bejjee (PDCI) kaɗaa jeytoreede e woote ɗee, daliilu mum ko jeyegol maɓɓe e Kodduwaar ina waɗi sikke. Ngooɗo miijo noon maa huutoroye no feewi e laamu Bagboo ngam yiɗde ooyde Alasan Waatara e lefol laamu e nder leydi ndii, hay so tawii noon miijo ngoo e lasli mum, ummii ko e Henri Konan Bejjee, kañum ne ina gasa wonnoo e oon sahaa ko e ooyde Alassan. Ko e nder ɗeeɗoon woote hakkunde Robeer Gey e Laurent Bagbo, jiibru waɗi sabu Robeer Gey ummanii wujjude e nder woote hee, Laurent Bagbo werlii noddaango e ɓesngu, ɗaɓɓiri ɗum yo yaltu e mbeddaaji saloo ko fewjetee koo; o nootitaa heen e keewal e ballal e won e soofaaji, o bayyini wonde haŋkati ko kaŋko laamii leydi ndii : ko ɗum addani yimɓe heewɓe wiyde, o tawii lefol ngol ko ina firloo e mbedda o hocci, o fiili hoore makko.

Ko tuggi oon sahaa, luure to bannge politik ƴettii mbaydi ngoɗndi mbaɗti ñawndireede warkoyaagu njuɓɓinaangu, ko e oon sahaa goomuuji tammbiiɗi maayde compaa (escadrons de la mort), ko kañji njooɓii Robeer Gey e ɓesngu mum e won e sawndiiɓe mum (19 fittaandu), Alasan Waatara ko Alla danndi ɗum sabu ñalnde ɗi ndawrani mo, o diwi ko galle makko, o mooloyii Ammbasad Farayse ; gila ndeen o uuji galle makko o fayi Pari. Jaaynoowo biyeteeɗo Guy André Kifer, Faraysenaajo gonnooɗo e sunnaade sababuuji ɗiin warngooji, ko ɗum yooɓii ɗum etee haa e ñalawma hannde oo, alaa baawɗo wiyide ko ɗoo o naati , etee yoga e kabaruuji ina kawri ko ɗiin goomuuji, jamirooje ummortonoo ɗum en ko laamorgo leydi Kodduwaar. Won yettiiɓe nii e wiyide ko Simon Bagboo, cuddiiɗo Bagboo ardinoo ɗiin goomuuji. Jiidaani noon e teemedde goɗɗe maayɗe tawi pellaa ko e seppooji, walla e nder galleeji mum en, sabu mum en luulndaade laamu Bagboo. Nde wonde noon bone piltat, e hitaande 2002 murto feeñi e nder tuddule kooniŋkooɓe Kodduwaar, ko ɓuri heen heewde ko jeyaaɓe rewo leydi ndii, hay so tawii noon won e goomuuji politigi luulndo ina njanti e maɓɓe. Ɓeen murtuɓe lollirɓe «rebellion du nord» walla «Forces nouvelles» ummini fiyannde to rewo leydi too, ndaaŋani heɓtude leydi ndii kala. So tawii wonaano leydi Farayse ndii won e soldateeɓe mum njooɗii gila ko ɓooyi e nder leydi hee, palii ɓe, tawatnoo ko haala Bagboo nattii haaleede ko ɓooyi. Ko ɓeen palii murtuɓe ɓee, leydi ndi feccii pecce ɗiɗi : heen feccere e gardagol Bagboo, heddiinde ndee (rewo leydi ndii), e gardagol Guillaume Sooro. Ko e fawaade e kaan ngonka addani Dental Dowlaaji dentuɗi ƴettude feere no wallitiri jam yoo artu e nder Kodduwaar, ina jeyaa e ɗuum wallitde binndital kesal Kodduwaarnaaɓe, laɓɓitinde holi jeyaaɗo e leydi he e hol mo jeyaaka heen. Caggal ɗuum ko yuɓɓinde wooteeji laaɓtuɗi mbele poolɗo fof ina ardinee leydi ndii. Ɗum juuti no feewi sabu pilaa mbeñaaji Bagboo haa ɗum addani mo jooɗtaade duuɓi joy goɗɗi pawtii e manndaa makko joofɗo gila 2005. Eɗen teskoo noon e nder yolnde he maslahaa waawii waɗeede hakkunde Bagboo e murtuɓe ɓee (Forces Nouvelles) haa ardorde laamu hesere sosaa renndinnde fooɗondirooɓe ɓee. Ko ɗum addani Guillaume Soro wonde gardiiɗo hilifaaɓe Kodduwaar  e laamu Bagboo haa nde wooteeji ñalnde 28 noowammburu 2010 njoofi.

Jiibru wattindiindu

Addi nduun jiibru ko adii fof, ko lannda Bagboo yiɗde falaade golle  Goomu njaambureewu halfinaangu woote bayyinde njeñtudi woote ɗee, fawaade e limoore mum. Ɓe nduttii caggal nde ONUCI seeɗtii wonde limoore waɗaande ndee ina selli, ɓe ndokkiti golle ɗe ñaawirde Doosgal leydi (cour constitutionnelle). Ndeen ñaawirde wayli limoore nde, rokkiti lannda Bagboo poolgu, ruttii ɗoon e ɗoon fiili mo. Nii woni luural hakkunde Bagboo e denndaangal leyɗeele aduna oo kala daŋŋinii, alaa fof  feere nde waɗaaka, maslahaa mo yiilaaka kono Bagboo ŋat tan wiyi wopataa laamu, o laŋki to nder laamorgo  leydi too, Alasan Waatara sompi kañum ne laamorgo to «Hotel du Golf » e ndeenka soldateeɓe ONUCI ; Lebbi nay haa njahdi e naange ko nii wooraa, wondude e pellondiral e barondiral, ɓuri teeŋtude heen noon ko bonanndeeji ɗi lannda Bagboo waɗata (warngo rewɓe seppatnooɓe ina ɗaɓɓa jam e deeƴre e leegal Abobo, walla bommbooji ullaaɗi e nder jehre Adjame ekn…). Ko caggal nguu tiiɗkoyaagu laaɓani lannda Alasan Waatara e gondiiɗo mum Guillaume Soroo, wonde tawde yiɗde  jam rokkaani deeƴre, yo ɓe njarribo conndi e kure (Guillaume Soroo holliri e ngal daawal ina waawi wonde koohoowo politigi kono kadi ko koohoowo to bannge konuŋkaagu). Ngoon miijo ina yanti e miijo ONUCI e wallidiiɓe mum. Ɓe pecci golle, ONUCI e soldateeɓe LIKORN Faraysenaaɓe keedi e bonnude kaɓirɗe bonɗe ɗe Bagboo joginoo (saaruuji, morceeji e kaɓirɗe doolnuɗe ɗee kala), «Forces Nouvelles» innitiraaɓe «Forces républicaines» (soldateeɓe Guillaume Soroo) ummini fiyannde rewo leydi ndii, ndiiwi, payni worgo. E nder tellagol maɓɓe alaa ko faliiɓe, ɓe keɓti gure Kodduwaar fof haa ɓe uddi Abijaa wonti galle gooto ; Yaakoraa haŋkati maa Bagboo faam wonde fijo ngoo gasii, kono o jokki e laŋkude, o naatti e lowlowi nder leydi e nder galle makko kaŋko e ɓesngu makko kala, o woni e sontaade wonde yo «woote ɗe limte» wonde «anniya Farayse ko warde mo», o wona e hollirde wonde amo yiɗi haaldeede tawa omo aayno kure e koɗorɗe ammbasaduuji walla e «Hotel du golf». Ñalnde jofnde altine 11 abiriil 2011, ONUCI e LIKORN keɓi yamiroore mawɓe mum en yoo njokkit ko heddoranoo e kaɓirɗe doolnuɗe gonɗe e nder galle makko, soldateeɓe Watara naati e nder galle hee, corti Bagboo e nder ngaska mum no doomru nii, kaŋko e wondiiɓe makko (waasataa tawa on njiyii ɗum e teleeji). Ko ɗoo taariik politigi Bagboo e Simon mum joofi tawi joofri kono yooɗiraani.

Holi Bagboo ? Holi Simon ?

Laurent Bagboo jeyaa ko e njeñtudi dillere « Mai 68 », ɗum woni filñitere ɓesnguuli jibinanoonde e joofnirɗe kitaale 60, yerɓinnoonde Farayse e tiimaale mum kala. O jeyanoo ko e hoohooɓe sanɗaaji haɓotonooɓe koloñaal en ngam ndimaagu Kodduwaar, ko ɗum addani mo waasde weldude e Huufet Buwaañi (jaɓnooɗo ndigal Farayse), o sosi e nder suuɗaare fedde politigi wiyeteende FPI. Ɗum addaniino mo sahaaji kala nanngeede, sokee ha o uuji o fayi Farayse. Ko caggal nde FPI heptinaa e kitaale 90 sabu waylaare ardunde e dimtagol tata Berlin (mur de berlin) sabu joofgol pooɗondiral hakkunde leyɗeele fuɗɗaange e leyɗeele hirnaange e nder Orop. E hitaande 1993, o dikkondiri e Huufet e lefol laamu, o foolaa. Kono Alla waɗani mo o naati e Asammbele Nasiyonal, konngol FPI waɗti naneede e jookli Kodduwaar kala e nder aduna oo kadi . Kono nde o woni Hooreejo leydi o wonti neɗɗo goɗɗo, o huutorii laamoraade fuunti e fenaande e jamfaade aadi, kala mo wondaani e makko o waɗti ɗum gaño, so o feewnitiima e mum o wara ɗum. Simon Bagboo ko «lahal yiytii mbeɗu mum», sabu kaŋko e Bagboo ɓe njiyntondiri ko e dingiral sippirooji politigi, ɓe ndenndi laawol, ɓe ndesondiri heen. Ko o debbo keewɗo koongu, pellitɗo, cuusɗo no Bagboo nii, mo nganndu-ɗaa kadi laamu ina jarani ɗum huunde fof. Heewɓe ina tooñira Bagboo wonde ko kaŋko ɗowi ɗum kono cikku-ɗen ko ɓuri heen teeŋtude koo tan, ko kamɓe ndenndi fiɓnde e dawrugol, ɓe nanndi jikkuuji, o ruttii o jogii muul koohoowo. Ina laaɓti kam peeje makko e ɗowngu makko to bannge politigi ina jeyaa e ko nuski laamu Bagboo, aybini ɗum.

Iwɓe to iwaa too, daraniiɓe e cagataagu mum en ngam rimɗinde leydi mum en e sompude potal e demokarasii, so mbaɗtini ko salaade ñaawoore nde demokarasii farlini e dow mum en, nangtii e laamu, ɗum jarani ɗum en boomde heen ɓesngu mum en, firti tan ko wiyetee « yo Alla rokku neɗɗo battane moƴƴe koo, ko duwaawu» ; kamɓe kam Alla haɗii ɓe ɗuum.

Kappanɗe kodduwaar

Alasan Wataraa waɗaama e peey sabu o hebori laamaade ko leydi pusndi to bannge ngootaagu mum, faggudu mum e njuɓɓudi laamu mum e konu mum, ɗum fof ko ko foti mahteede. O hollitii e konngol makko cakkitol wonde ko payndaale ɗiɗi dowrowe o jogii : welditinde ɓesngu leydi ndii e mahtaade ndi. Ɗeeɗoo payndaale ina mbaawi huɓindaade ngoƴaaji ɓesngu Kodduwaar teeŋti noon e belditingol ɓesngu nguu, sabu e laamu Bagboo enɗam taƴii no feewi, ko ɗum waɗi warngooji baɗɗi ɗii fof maa ndañanee feere no ñawndiraa, sabu won heen kiisaa ko no warngooji kuccinaaɗi neɗɗaagu (crimes contre l’humanité), ɗum ɗaɓɓi ko ko foti heen ñaweede fof yo ñaawe, ko maa goonga feeña nde maslahaa yiylee. Mahtaade leydi noon, Alasan Watara ina waɗaa yaakaare ina waawi daranaade ɗum sabu karallaagal makko e ganndal makko e musidaagal e hoolaare nde o joganaa e nder leyɗeele hirnaange ɗee (Farayse, Ameriik ekn…). Amo foti mahtaade demokarasii oo ɗo tiiɗi, o woɗɗitoo paltoor e heedi heeda e dawrugol tuugningol e leƴƴi walla kinɗe, o reenoo jarabi laamu e jaɓɓugol jojjanɗe aadee, so yaadu yonti o waasa laŋkude, o yaha.

Eɗen nganndi ne kay ko fayi arde, haala Guillaume Sooro maa haaloye, sabu o hollirii e darnde makko, wonde ko o koohoowo dowla, o dikkanaaki lefol laamu e wooteeji ɓennuɗi ɗii, sabu duuɓi makko ndokkaani mo, amo faami tan wonde «arsuka heppantaake», kono tan, eɗen paami wonde konngol makko maa huutoroye e leydi hee. Ko daaɗe wootooɓe Henri Konan Bejjee walla mbiyen kam daaɗe RHDPnaaɓe (Dental reftinooɓe Huufet Buwaañi) ndokki Alassan Waatara poolgu, ɗum noon firti ko haala ɓeen ne kay welsintaake, kadi hol to Alasan Waatara yejjit ko 46% e ɓesngu Kodduwaar ngootani ko Laurent Bagboo, ɗum noon mo yiɗi welditinde ɓesngu Kodduwaar maa teskoo ɗum ɗoon fof.

En nduwaniima Kodduwaar deeƴre e ɓamtaare mbele ina ruttoo e darnde nde darinoo e hirnaange Afrik sabu wonde ɗum leydi bele ndenndi.

Maamuudu Haaruuna Joop