Hooreejo leydi e tele Muritani : Pellitɗo aanaani

0
1852

 

Hooreejo leydi hono Siidi Muhammed wul Seek Abdallaahi waɗanii tele Muritani yeewtere ñalnde aset 28 sulyee 2007. Haala makko ɓuri toɗɗaade ko ko fayti e ngootaagu ngenndi ndi, macungaagu, ñaawoore, wellitaare, ndiyam, jayngol e cogguuli.

Hooreejo leydi hono Siidi Muhammed wul Seek Abdallaahi waɗanii tele Muritani yeewtere ñalnde aset 28 sulyee 2007. Haala makko ɓuri toɗɗaade ko ko fayti e ngootaagu ngenndi ndi, macungaagu, ñaawoore, wellitaare, ndiyam, jayngol e cogguuli.

Ko fayti e toɓɓere adannde nde, yowitiinde e mooliiɓe e macungaagu, o wiyi miijo makko waylaaki : o abbittoo ko e siynude ko o hunaninoo ɓesngu Muritani e saango wooteeji ɗi. O huniima hisnude ngootaagu ngenndi ndi e sompude dowla ɗooftiiɗo sariya. E nder ɗum o wiyi omo felliti ñawndude doosiyeeji ɗiɗi mawɗi : Muritaninaɓe mooliiɓe to Senegaal e to Mali kam e macungaagu.

So artii e doosiyee mooliiɓe o siftinii wonde gila haala makko ñalnde 29 suwee 2007, ko e darnde wonaa ngam ñawndude mo, haa arti noon e cosgol goomu hilifaaɓe ngu nganndu-ɗaa fuɗɗiima golle mum. O teeŋtinii wonde goomu ngu waɗii diisnondire keewɗe mbele safaara mo ko ɓuri heewde e Muritaninaaɓe nanondiri ina dañee. O wiyi gartugol mooliiɓe ɓe waɗata ko e teddungal e ballondiral e HCR, tee hay gooto humpintaake no geɗe ɗe njahrata, kono ɗum toɗɗii tan ko Muritaninaaɓe. O wiyi wonde tiiɗtingol ngootaagu ngenndi ndi waawaa gasde gaa gaa ooɗoo gagga muusɗo, goynuɗo ɓesnguuji keewɗi ñawndaaka.

O wiyi wonde hafeere Muritaninaaɓe walla Senegaalnaaɓe ɓe iwdi mum en woni Muritani tawi ko yaltinanooɓe Senegaal e nder kewkewe 1989, e ndeeɗoo hafeere ko geɗe ɗiɗi ceertuɗe, ɗe potaani nawdeede, potɗe safreede gooto fof bannge mum. O teeŋtinii nde yimɓe mbaasataa jaawondirde ɗee geɗe ɗiɗi, nde mbaasata waɗdude pooɗee-nduuree, sibu ɗuum alaa ko nafata so wonaa saɗtinde ñawndugol oo gagga.

So artii e macungaagu o hollitii wonde eɓɓaande sariya harminoore macungaagu hollitaama parlemaa mbele ina woota ɗum.

Ñaawoore e njuɓɓudi laamu : Hooreejo leydi ndi wiyi wonde compugol dowla ɗooftiiɗo sariya ina tabitiri hannde ceerndigol hakkunde mbaawka carɗinoowa (pouɓoir législatif) e mbaawka ciynoowa (pouɓoir eƴécutif) e mbaawka ñaawoowa (pouɓoir judiciaire) yantude e compugol juɓɓule demokaraasi, ko wayi no Ñaawirde toownde (haute cour de justice) kam e Diiso Faggudu e Renndo (Conseil Economiŋue et Social). So artii noon e njuɓɓudi laamu maa kuule ƴette ngam feewnitde ɗum tawa hankadi ardiiɓe cuɓretee ko fawaade e kattanɗe mum e nuunɗal mum natta tuugaade e jiidigal.

Wellitaare : O hollitii wonde wellitaare yimɓe ɓe ɓeydiima, sibu, e wiyde makko «gooto kala ina waawi haalirde no weliraa, tee to bannge jaaynde wellitaare nde ko timmunde». Kono tan o wiyi omo sunii ko won e jaayɗe celata laawol ko, ɓurtinta ko haa mbaɗta aybinde walla haalde ko ngalanaa daliilu. Yanti heen darnde jaayɗe ɗe to bannge findinde ɓesngu ngu ina famɗi. Omo yiɗi jaayɗe ɗe mbaɗta faccirande ɓesngu ngu hakkeeji mum en baɗɗiiɗi e mum en. O ñiŋii kadi won ɓeen yimɓe politik, haa arti noon e luulndo ngo, ɓe o yeewtidi e ko wattindii ko won e geɗe mawɗe toɗɗiiɗe nguurndam leydi ndi.

Wonande caɗeele nguurndam yimɓe ɓe, o heptinii “caɗeele ndiyam e kuuraa e cogguuli ina ngoodi kono tan ɗe ɓurtinaama no feewi.” Ina moƴƴi yimɓe ngannda ko laamu waawi waɗde e hol kadi ko waawaa waɗde e ooɗoo sahaa. Hitaande kala ɗee caɗeele ina ngarta e ooɗoo sahaa. Wonande ndiyam, o wiyi alaa fof safaara woodaa e nder duuɓi tati payɗi ko famɗi fof, sibu ɗe ñawndetee tan ko nde Eɓɓaande Aftuut es-saheli joofi. Ina jeyaa e ko ɓeydi caɗeele ɗe kadi bonnugol ndiyam, sibu 30% ndiyam ummotooɗam Idini ɗam koko bonnetee.

Dorog. O wiyi gila ɗum yiytaa, jamirooje ndokkaama mbele eɗum laɓɓinee. Ɗum noon alaa e sago leela sibu wonaa huunde newiinde.

Dowri. Caɗeele ina ngoodi sabu leelgol ndunngu. Laamu ngu wallitii yimɓe ɓe e safaara e nguura jawdi. Leydi ndi ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe to bannge ŋakkeende kaalis, yanti heen ko dañetee e petroŋ oo ko, timmaani tataɓal ko yaakoranoo ko.

Hade makko joofnude o noddii denndaangal Muritaninaa-ɓe nde ndarantoo mahgol Muritani, ceerta e won ɗiin jikkuuji ɗi njahdaani e nuunɗal e potal nder renndo.

 

Bookara A. Bah