Njillu Ceerno Madaani Taal to Farayse

0
1833
1.jpg

Kaɓirɗe Al Hajji Umar Taal keewɗe, njiytaama

Kaɓirɗe Al Hajji Umar Taal keewɗe, njiytaama

Ceerno Madaani Muntagaa Taal ɓooyii ngolɗoo laawol to Farayse, sibu o waɗii toon ko ina wona lebbi ɗiɗi jooni. E nder heen o waɗii njilluuji e jokkondire keewɗe sanne. O jokkondirii e almudɓe makko e woɗɓe, haa arti noon e hoohooɓe diine e politik leydi Farayse. O yilliima kadi gure Farayse keewɗe. O yahii haa Belsik e Espaañ.

Gila Ceerno Madaani jooɗtii e joɗnde Baaba mum, hono Ceerno Muntagaa Taal, caggal nde sankii ñalnde 12 saawiyee 2007 ina yahra e duuɓi 93, ko ngol woni go’o ko o ɗannanii Farayse. Ngalɗoo ɗanngal kadi, haa hannde, ko yiɗde jokkude golle jeeyngal e guurtingol ɓure ɗe Sheek Umar Al Fuutiyyu ɗaldi en, ɗe Ceerno Muntagaa fuɗɗinoo, nde yillinoo Farayse e hitaande 1994.

E oon sahaa, laamu Farayse jaɓiino tottitde mo defterdu (binndaaɗe) Al Hajji Umar Al Fuutiyyu Taal (1797-1864), fotde 518 defte binndiraaɗe junngo, maraaɗe e ko anndiraa mikroofilm (leppi tokoosi).

Hitaande rewi heen, ɓe njaɓi artirande mo gooski Abdullaay Taal, ɓiy Ahmadu Seeku. Abdullay Taal, keɓtunooɗo kaɓirgal e juuɗe añɓe ngam haɓtaade konu koloñaal kolonel Luwi Arsinaar, nde njani e wuro e Seegu e hitaande 1890. Oon saanga omo yahra e duuɓi 10 fat. Ko ndeen Arsinaar dahi mo, nawi mo Faryse, nehi mo, naatni mo konu, ha o woni Lietnaa. Kaŋko woni afriknaajo gidiiɗo naatde ekkol militeer lolluɗo biyeteeɗo Saint Cyr. Eɗen ciftora, e oon sahaa, o waɗananooma teddungal koninkaagu mawngal to nokku ina wiyee « invalides » e tawtoregol François Léotard gonnooɗo Kalifu ndeenka leydi Farayse e oon sahaa. Farayse hasi ko laana ndiwoowa  konu, jolni heen fotde ofiseeji 10 toowɗi ngam artirde gooski Abdullaay Taal haa Ndakaaru, hade mum ɓennineede to Segu, ɗo o lelii e ooɗoo sahaa.

Laamu Farayse jaɓiino kadi luɓde, e hitaande 1997, Ceerno Muntagaa Taal silaama Seek Al Hajji Umar Al Fuutiyyu. Kaan silaama hollitaama e wejo mawningol duuɓi 200 jibinegol Seek Umar. 

Ina jeyaa e sababuuji ɗanngal Ceerno Madaani Taal hannde ngal to Farayse, tiiɗtinde golle baaba makko fuɗɗunoo, haa arti noon heɓde yamre limnaande binndaaɗe Al Hajji Umar (mikroofilm ƴeeŋii). Ɗuum, so dañaama, maa wallit no feewi cargol golle oo ganndo.

Ina jeyanoo e ngoƴaaji Ceerno kadi, seedaade geɗe ɗe Al Hajji Umar walla ko iwi e mum mooftanooɗe e miiseeji Farayse. Nii woni, o waawii yiytude, ɗo miisee daartol tago ɗo Havre ɗoo, geɗe maantinɗe bayɗe no tabalde laamorde Sayku Umar. Ko kayre jaaynatnoo kala ko kewi. Ɓe tawii ɗoon kadi petelaaji e kaɓirɗe mbaɗɗu (puccu) keewɗe. Ina heen kadi ñawndorɗe e geɗe suufiyaagal e sirruuji Alla keewɗi, makatuume keewɗe, kam e caawli goɗɗi ɗi anndaaka ko woni e mum en tawo. Geɗe ɗe memtaaki hay dara, no ɗe ngardunoo ko noon ɗe ngoori haa hannde, ɗe meeɗaa udditeede.

Ɗum noon ko ngalu keewngu faayiida yiytaa toon. Ñalnde aljumaa 29 sulyee ndee, boowal galle meeri Havre wonti ko nokku wejo, sibu ko ina tolnoo e 900 haa 1200 almudde Seek Umar, ummoriiɓe e jookli Farayse kala e leyɗe catiiɗe ɗum, ngarii ɗoon yeeɓde huunde e ngalu Umaral Fuutiyyu ɗaldi en, ngu nganndu-ɗaa ko ngol woni go’o ko ina yaltinee miisee daartol tago Havre.

Ina ɗaminaa maa ɗee geɗe ndokkite joom mum en, walla ɓe luɓee ɗe, e daawal juutngal. Ceerno Madaani Taal yeewtidii ɗum e hoohooɓe laamu Farayse ñalnde bismaa to Elysée ndee. Ardiiɓe leydi Farayse njaɓii ɗuum, heddii ko anndude no ɗum wonirta e no ɗum siynirtee, gila e jolngo majjum haa e gaddaade kisal majjum e sarɗiiji mooftugol majjum mbele ina hisa, waasa majjude walla memtaade. Ɗuum noon, alaa e sago laamu Senegaal e Mali walla nii Dental Afrik e pelle Farayseyaagu e Unesco walla yimɓe heeriiɓe toppitiiɓe geɗe bayɗe noon, naata heen. Waɗi noon ko geɗe ɗee ko kimmuɗe no feewi, sibu ɗe toɗɗii ko nguurndam oo Ceerno mawɗo, ɗe kollitta ko waalaare mawnde e daartol Afrik. Sibu eɗe kollita wonde Sayku Umaar, gaa gaa wonnoode ɗum waliyyu Alla laaɓtuɗo, ko koohoowo politik, ko koninke mawɗo, jeddi ngalaa heen ! Nde o daranii jihaadi ngam sarde, saaka Lislaam ndee, omo dartoo, omo haɓa e konuuji koloñaal ndee, o haɓaama e becce ɗiɗi. Ɗuum haɗaani laamu makko laataade. Nii woni o lelnii ɗoo ngooroondi naatnaatondiral hakkunde leyɗe Afrik, o walliti no feewi, e nder njilluuji makko e mbaɗti hormaade ɗum.

Satiiɓe Ceerno Madaani Taal mbeltiima no feewi e darnde teskinnde nde Nicolas NORMAND, ammbasadeer Farayse to Senegaal, darii heen ndee, newnunde denndanngal geɗe ɗee, gila e ɗanngal ngal haa e ko heddii koo fof. Ko noon kadi ɓe mbeltorii e ko laamu Senegaal neldi sete timmuɗo ummoraade Ndakaaru, yanti e wonannooɓe ɗum toon ɓee, ngam arde tawtoreede kewu ñalawma 29 sulyee oo, baɗnooɗo to Havre, ɗo geɗe Umaral Fuutiyyu kollitaa yimɓe laawol gadanol.

E ngoon yeeso haa hannde, Ceerno Madaani, e wondude e ɓiy yumma mum Makki Taal, njiyndirii e sete paayodinɗo jagge toowɗe. Ɓeen kollitii yiɗde mum en jeytoreede e wiɗtooji e ɓamtugol e caaktugol golle Al Hajji Umar Al Fuutiyyu Taal. Caggal nde Kiliifa oo rokki ɓe duwaawu, ɓe nanondirii hawritde ñalnde 27 ut 2011 to nokku ina wiyee Cergy Pontoise, ngam yuɓɓinde e fuɗɗaade golle. Ina jeyaa e ɓeen, biyeteeɗo Mammadu Deh (jeyɗo sabaabu ko yiytaa koo) e Mammadu Lih mo darnde mum seedtini e juɓɓingol kewu 29 sulyee oo, e Sammba Arɗo Soh e Biraan Wan e woɗɓe heewɓe.

Ceerno Madaani Taal e sete ɗoftunooɗo ɗum oo, potnoo artude Senegaal ko ñalnde talaata 9 ut 2011, caggal nguu njillu lebbi ɗiɗi to Pari.

Seek Umar Jah, jaaynoowo free lance

Fulo : Bookara Aamadu Bah

 

Kelmeendi

  • Yamre limnaande : Yamre naatnaande e ordinateer, woni « version numérisée »
  • Naatnaatondiral : intégration
  • Farayseyaagu : Francophonie
  • Elysée : Galle Hooreejo leydi Farayse
  • Miseyoom :  muséums (nokku mooftirɗo geɗe gannde tago)
  • Mikroofilm, (lefol tokñillol) ina waawi wonde mooftirde binndaaɗe (kelle defte, binndaaɗe ñaawoore walla hiisa, walla nate karallaagal). Ɗum jogii ko mbaydi lefol foto piilingol no mbeɗu nii. So tawii ko mikroofilm ɓaleeri  e  ndaneeri, omo waawi mooftude kabaruuji fotde duuɓi teemedde keewɗi. So tawii noon ko mo noordi oo, oon so mooftaaka e nder niɓɓere e ɓuuɓol, heewaani juutde balɗe.