Hol no neɗɗo ɓoorortoo lefol laamu : ko inta aanniinde

0
1779

Gooto e hooreeɓe leyɗe Afirik, caggal nde yiyi lepte ɗe Kaddaafi leptaa ɗee e warngo mum, faɓɓi denndangal pottitte ɗe hebornoo waɗdude e won e yimɓe ñalnde heen ; Ina yaakoraa noon saabii ɗum ko yiɗde mo teeldude e hoore makko mbele amo miijtoo caɗtugol wune laamɗo ummoraade e ɓesnguuli. Ko noon kam kanko o yiyiri ɗee kewkewe.

Sabu koohoowo libinaajo oo e hoore mum meeɗaa jooɗtoraade ko gañaaɗo e nder ɓesngu mum so wonaa ñande ɓee “haɓeteeɓe haangaaɓe” njanii e makko. Nde o tini e tiinde makko jayngol kural jooɓingal mo ngal, o memtii ƴiiƴam makko ina siiwoo, o weeynu  juuɗe makko feewde e warɓe mo ɓee, ellee maa mbiyaa o wiyata ɗum en ko “onon kam, ko mbaɗaton mi koo ko woni?”

E nder ndeeɗoo hitaande 2011, e ɗii ñalɗi juuryurtooji, hooreeɓe leydi njeetato e nder Afrik ɓooriima laamu. Ben Aali? Dogii! Moubarak? Yiyetee ko ina roondaa e balankaaru ina addaa e nder ñaawirde! Bagboo?  Duuñaama ender rewo Kodduwaar, ina fadti  silaama tiimka e hoore mum, mbiyeteeka “cour pénale internationale”(ñaawirde adunayankoore warkoyaagu)! Kaddaafi? Leptaama no barogel ladde nii, tawi saabii ɗum ko sukaaɓe”hoynanooɓe, hollaa kala ngañgu, wonduɓe e majjere, tawi ina ndesi e ɓerɗe mum ko yoftoytooɓe”.

Sabu hakkillaaji fof noon huccude e ɓeeɗoo yimɓe, en njejjitii haalde wonde Rupiah Banda laamɗo Sambi (Zambie)goppuɗo laamu ñalnde 20 septammburu  2011, sabu fooleede e woote, jaɓi foolaama, itti tottiti lefol ngol poolnooɗo ɗum oo e dow teddungal, hono Michael Sata.

Kono en njejjitii kadi leydi  Kapweer, to laamɗo biyeteeɗo Pedro Pieres, caggal nde fiilaa laabi ɗiɗi fawaade e Doosgal leydi mum, ɗaldii jappeere mum poolnooɗo ɗum oo, tawi ɓe njeydaaka e lannda gooto.

Yanti e ɓee kala ko leydi Niseer, ɗo nganndu-ɗaa won e laamɓe mum jiɗnooɗo sompude laamu waawnere e leydi hee, kono woodi koninkooɓe heɓɓitiiɓe ɗum law, tottiti lefol ngol laamɗo piilaaɗo e woote. Ko noon ne kadi to Gine, laamɗo kalfinanooɗo lefol e mudda ruttii wiyi ina fandina ngol tawa ko e ndoolndoolaagu, lomtii ɗum ko woofneede kural; hay so o daɗii heen ne, o wonti ko feccere neɗɗo.

En ndeƴƴat noon ko yowitii e wooteeji kuccanaaɗi jooni ɗii, walla gasɗi tawii lamɓe ardinooɓe kañum en pooletaake,ko foolooɓe tan, etee pooldata ko limooje toowɗe no feewi. Hitaande 2011 suwaa joofde tawo, ina heddoraa jonte seeɗa. Kono kam en teskiima tan fannuuji goppugol laamu ina keewi, ɗum noon laamɗo fof yoo suɓano hoore fannu no woppirta laamu. Kono amin paami tan nangtaade e laamu wiya woppataa, joom mum ina heewi joofnirde no feewaani.

Jean Baptiste Placca

Firo : Maamuudu Haaruuna Joop