Nguurndam e maayde ɗemɗe (3)

0
1953

 

E binndanɗe men ɗiɗi men ɓennuɗe ɗee, ina njiyii wonde ɗemngal e politik ina njokkondiri no feewi. No geɗe keddiiɗe ɗee nii, laamu (mbaawka politik) jeyaa ko e geɗe ɓurɗe teeŋtude nder nguurndam ɗemngal.

Ɗum firti ko so ɗemngal yiɗii wuurde e ƴellitaade, yo a taw ina laamii, ina jiimi, tee ina jogii nokku mo heerorii. Ngal jogoo mbaawka laamu. Ko noon kadi paamraten wonde ɗemngal ngal jogaaki dowla, ngal ardaaki guwarnama, won ko ŋakkiraa haa heewi.

Ƴeewaa noon, e nder 6 700 ɗemɗe winndere ndee, ko ɗemɗe 83 fat njogii « ndeenka laamu ».

Ɗemɗiyanke kaalno-ɗen dow oo, hono Louis-Jean Calvet, yahii haa wiyi : « ɗemngal maa jogiima mbaawka politik, woni laamiima, maa wonii wonaa ɗemngal ». Ɗum firti ko « ɗemngal ngal laamaaki, suwaa tawo wonde ɗemngal. » Waɗi noon, ko dowlaaji ina mbaawi taƴde fiyaaku ɗemngal rewrude e juɓɓule mum, hono parlemaa, ñaawoore, ekkol, konu, polis, jaayɗe ekn… Ɗuum woni ɗemɗe laawɗinaaɗe.

Ina waɗi ɗemɗe laawɗinaaɗe e dowlaaji keewɗi, kono ɗeen ko seeɗa no feewi. To oon bannge ko engele waawi fof, sibu engal laawɗinaa e nder 56 dowla. Rewi heen ko farayse, laawɗinangal e nder 37 dowla e españool nder 23 dowla. 62 ɗemngal ina laawɗinaa e nder dowla gooto, heen gootal kala.

Ina sikkaa wonde ɗemɗe jogiiɗe fartaŋŋe yahrude yeeso ko ɗemɗe jiimɗe hay so e dowla gooto.

Coftal ɗemɗe « pamare doole »

Ngam wuurde e ƴellitaade leƴƴi pamari (woni leƴƴi ɓurɗi famɗude keeweendi e nder leydi toɗɗaandi), alaa e sago ndaroo, cirŋinoo, ndaranoo yooltude hakkeeji mum en. Ko laabi ɗiɗi tan ngoodi wonande dowlaaji yonta hannde ɗii kala : teskaade e hormaade keewal pine e ɗemɗe walla rewde laawol ndoolndoolaagu baawnugol pinal e ɗemngal gootal juumtowal e pelɓindore.

Coftal ɗemɗe tokoose ɗee noon, fawaaki tan e keɓtingol mum, ngal ɓuri fawaade, hono no mbiyruno-ɗen nii ko e keeweendi haalooɓe ngal ɓee, kam e ngonka caragol maggal e wertallo leydi ɗo ngal haaletee ɗoo. Kono tan kadi, eɗum fawii e laawɗingol maggal no ɗemngal jaŋde e gollorgal nii.

Hakkeeji heɓtinaaɗi

Addani hakkeeji ɗemɗe heɓtineede ko yiɗde reende e hisnude leƴƴi pamari. Binndaaɗe winndereeje keewɗe ina ngoodi to oon bannge. Ko ɓuri heewde e majje ko binndaaɗe fedde ngenndiije dentuɗe (F.NG.D.). Ko Diiso faggudu e renndo F.NG.D. halfinaa ndeenka leƴƴi pamari e haɓde e paltoraaji. Tuggi 1947 faade hannde, binndaaɗe keewɗe cifiima ɗiin hakkeeji e kaan ndeenka. Gila e ‘Bayyinaango huɓtodinngo jojjanɗe aadee’ (1948) haa yettii ‘Nanondiral mumtugol denndaangal mbaydii paltoor leƴƴi’ (1965). E hitaande 1966, F.NG.D. ƴettii binndaaɗe keewɗe : ‘piɓondiral jowitiingal e hakkeeji siwil e politik’, ‘Piɓondiral jowitiingal e hakkeeji faggudu’, ‘Piɓondiral adunankeewal jowitiingal e hakkeeji faggudu e renndo e pinal’.

Winndannde ɓurnde faayodinnde ndee noon ko hawraande tŋ9 ƴettaande e batu kuftodinngu XX (1960), hono ‘Piɓondiral jowitiingal e hakkeeji siwil e politik’. Kuulal 25 ngaal piɓondiral wiyi : « E nder dowlaaji baɗɗi leƴƴi tokoosi, diineeji tokoosi maa ɗemɗe tokoose, yimɓe ɗiin leƴƴi mbaawaa haɗeede jogaade pinal mum en keeringal, walla rewde diine mum en, walla huutoraade ɗemɗe mum en ».

Hakke ɗemngal ɓurɗo ɗaɓɓeede e nder winndere ndee ko hakke dañde janngirɗe keeriiɗe sibu ko ekkol e jaŋde ngoni feere ɓurnde waawde tammbaade nguurndam e ƴellitaare ɗemngal.

Jooni noon hol ngonka pulaar ? Mbele Pulaar ina waawi maayde ɗoo e duuɓi 100 ? Ko ɗee naamne ngaddannoo waɗde ndeeɗoo winndannde.

Jaabawol naamne ɗee nani e nder geɗe cifi-ɗen dow ɗee (e binndanɗe men ɗiɗi ɓennuɗe ɗee) hono ko leefnata ɗemngal e ko semmbinta ɗum. En ngartaa e sarɗiiji kaalanooɗi ɗii kala, kono ma en tesko heen ɓurɗi teeŋtude ɗii :

Ina jeyaa e geɗe leefnuɗe ɗemngal ngal, waasde wonde ɗemngal laamu, hay e leydi ngootiri. Hay so tawii noon e ngal jeyaa e ɓurɗe waawde haaleede. Ɗemngal Wolof, kam fof e famɗude haalooɓe, nde tawnoo laamu Senegaal ina ƴaañi ɗum, ina rokkaa hannde semmbe mo Pulaar alaa : yeru naatgol mum e kelle Google (gila 15 settaambar 2010).

Ina jeyaa semmbe maggal :

– Keewal haalooɓe e caragol : Wonande ndeeɗoo toɓɓere, en cikkaani so Pulaar ina foti hiiseede e ɗemɗe ‘’parwuɗe’’ sibu keeweendi haalooɓe ngal (hakkunde 60 e 70 miliyoŋ aadee). E ngal sarii e nder wertallo yaajngo sanne, so e lefol Saahal ngol no diidorinoo, tuggi geec (bannge hirnaange haa geec bannge fuɗnaange).

– Pulaar ko ɗemngal dowlaaji keewɗi, hay so tawii noon alaa ɗo woni ɗemngal laamingal : Pulaar ina haalee e Senegaal, e Muritani e Mali e Gine Konaakiri, e Gine Bisaawo, e Burkinaa Faso, e Niiseer, e Niiseriyaa, e Gammbi, e Caad, e Sieraa Leyoon, e Beneŋ e Sudaan e Ndenndaandi Santarafrik, e Koddiwaar, e Gaana, e Togo, e Kamaruun. Ko ngal ɗemngal keɓtinangal e huunde e leyɗe ɗo ngal haaletee ɗoo : Muritani, Mali, Burkinaa, Senegaal ekn… Ɗum noon won ɗo ngal jogii ƴaañorɗe laamu.

– Pulaar ina winndaa, tee ina janngee (hay so tawii ko e jaŋde mawɓe) e leyɗe keewɗe. Defte keewɗe ina mbinndee e maggal.

– Pulaar ina jogii ƴaañorɗe kumpital : jaayɗe binndaaɗe (hay so heewaani), rajooji (yoga e dowlaaji ɗo ngal haaletee, haa teeŋti noon e leydi Senegaal …). Ngal jeyaa ko e ɗemɗe Afrik ɓurɗe softude e jaanirɗe kese, ko nanndi e Internet e nder lowe duumiiɗe (pulaar.org, pulaagu.com, peeral.com, tabitalpulaaku.fr, mbiimi.com, mbooyo.com ekn…). Ngal jeyaa kadi ko e ɗemɗe Afrik ɓurɗe woɗɗoyde e firo topirɗe bellitaaɗe (localisation de logiciels libre), kam e firo kelle Google…

– Ɗemngal ngal ina jogii pelle coftuɗe daraniiɗe ɗum, gila e leyɗe ɗo ngal haaletee ɗoo haa e leyɗe hirnaange ko nanndi e Amerik e Farayse, Belsik, Itaali …

– Ngal jeyaa ko e ɗemɗe mawɗe Afrik ɗe Dental Afrik toppitii gootiɗingol mum en …

Ko heddii koo, ko Alla anndi, kono kadi, so ɓiɗɓe leñol ndariima no fotiri nii, kulhuli kaalaaɗi ɗii ina mbaawi waasde laataade. Kadi “ina ŋata, ŋatataa, fof, woɗɗinde koyngal mum tan ɓuri!”

Bookara Aamadu Bah