Diiwanuuji e leppi Fuuta hanki

1
2831

En puɗɗoriima innde Geno, gooto mo senaare woodani, kisɗo, kisnuɗo, kisnoowo, mo kisal alaa gaagaa mum, toowɗo, toownuɗo kala ko toowi, tedduɗo, teddinɗo kala ko teddi, mo fittaandu e arsuko tagoore ngoni e tamannde mum, jiɗoowo waɗa, baɗoowo laatoo.

En puɗɗoriima innde Geno, caabiiɗo nguurndam, lori heen enɗam,

En puɗɗoriima innde Geno, gooto mo senaare woodani, kisɗo, kisnuɗo, kisnoowo, mo kisal alaa gaagaa mum, toowɗo, toownuɗo kala ko toowi, tedduɗo, teddinɗo kala ko teddi, mo fittaandu e arsuko tagoore ngoni e tamannde mum, jiɗoowo waɗa, baɗoowo laatoo.

En puɗɗoriima innde Geno, caabiiɗo nguurndam, lori heen enɗam, njonngu e giɗgol e kala ko ena ŋarɗina nguurndam, ruttii jukni ɗum aadee, tagoore ɓurnde tagooje winndere ngam neemoraade.

En njuulii e Nelaaɗo makko Mohammadu, Mohammadu Abdullaay, Mohammadu Aminata, mo jam e kisal ngoni, timmoode annabaaɓe, kodda Nulaaɓe, kodda ɓurnaaɗo winndere. Goodɗo gila hay huunde woodaani, mo kala kadi ko woodi, woodiri sabaabu nde mum.

• Ɓiɓɓe Fulɓe yeewtanooɓe hanki, ɓiɓɓe Fulɓe yeewteteeɓe hannde, ɓiɓɓe Fulɓe yeewtoyteeɓe janngo, gila e sariiɓe e nder winndere ndee wonɓe to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, to Orop walla to Asii haa e ñiiɓɓe ɗoo e nder Nehaande men yummaare Duunde Afrik, tuggude e Muritani, Senegaal, Gammbi, Gine Bisaawo, Gine Konaakiri, Mali, Burkinaa Fasoo, Niseer, Niseriyaa, Kameruun, Caad, Siraa Lewoon, Somali, Sudaŋ, Centar Afrik, Togo haa e Beneŋ, on calminaama, on nduwanaama, on ñaaganaama Alla ɓural, ɓamtaare e jahrugol yeeso, kala ɗo mbaawɗon wonde e no mbaawɗon wonirde.

• Hoɗdiiɓe tedduɓe, renndaaɓe nguurndam, yiɗɓe e nanooɓe Pulaar-Fulfulde, ɗo mbaawɗon wonde fof e nder jookli winndere ndee, on njuuraama, on njettaama, on toranaama moƴƴere.

• Yeetere mon, yeewtere men Kooten Ngenndi, Suudu Baaba, arii yeewtidde mon. Yo nde wonan en njuumri e nder noppi, peeral ɓerɗe e hakkillaaji.

Hannde, mbaydi yeewtere men, nannganten banndiraaɓe e ballal Alla, ko Duuwanuuji Fuuta, keeri mumen, e leppi piiletenooɗi.

Faandaare men wonaa yiɗde hollude ɓurde anndude Fuuta kono mbele so tawii won ɗo ŋakki heen, ɓurɓe en humpito ɓee ena timmitina, wonana Leñol ngol nafoore huuɓtidinnde

  • Diiwanuuji Fuuta

Tuggirten ko Maama Damga e Leemunna

Ngenaar: ngenndi Naare e daaɗe gelooɗe, nokku Farba e Elfekki
Boosoya:
• Nokku Abdul e Abdul; Abdul tokara Abdul, Abdul mawɗo e Abdul tokooso.
• Nokku Aali e Aali, Aali tokara Aali
• Nokku Ndoondi Sammba Nayel e Elimaan Rinnjaw
Haa ngaren e Hebbiyaaɓe: Diiri Satigi e Almaami, taaniraaɓe Hebbi Demmba, Galo Demmba, Mbantu Demmba, Naawo e Wuuluunde
– Hebbi feri, laamii Hebbiyaaɓe
– Galo feri, laamii Galoyaaɓe
– Mbantu feri, laamii Mbantunaaɓe
Ndewnen heen Yirlaaɓe: Yirlaaɓe Jeeri, Yirlaaɓe-Alla-Yiɗi, Pete e Pene-Njuru Worɓe Jonngi e Cikkitte, taaniraaɓe Binta Maram Ɓooy, ɓe ngawraani duƴƴi, ɓe ndaasaani dooliŋŋaaji. Jaɓɓe lammi, kaaɗi gila e gummbooɗe.
Ngaren e Laaw: Laaw Sammba laawaa mehre. Laaw laawii, laawi conndi yejjiti ceŋle, ruttii wiyi wonaa jiiɓaare ko heñaare
Naaten e Halayɓe:
• Halayɓe Demet, Demet dellu daangel maayo, wuro Aadama Sammba, Caski Lamɓe, Duballeewi Aadama Sakke, Mbayla Sillaanaaɓe.
• Halayɓe Mboon
• Halayɓe Suska, Suska e Laba jeeri, laabii laamii, labanaa laamii.
Njilloyo-ɗen Tooro e Mbelleldi:
• Soowanaaɓe: Soowa e wuro Purel
• Edinaaɓe: Edi e Ɗaalal Sabbu Alla
• Ceelaaw: Ceelaaw e Ngiro Foonde
• Ceelooji: Nokku Seelooɓe
Haa njetto-ɗen Dimat walla Tulde Dimat, jatti Aali Hammee Juulɗo Kan, diiri Samsu Diin, Nokku Kiiraynaaɓe.

  • Keeri diiwanuuji

Keeri Damga

– To bannge Muritani Damga tuggi ko e Saŋe Loobaali, to bannge funnaange haa ari e Doolol Siiwre to bannge hirnaange. Kala gure gonɗe e oo ɗoo nokku, njeyaa ko e Damga
- To bannge daande maayo bannge Senegaal, Damga duggi ko e Njorol (innde caanngol hakkunde Demmbankaani e Seeruga) haa ɗo wiyetee Cempeŋ.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, Damga tuggi ko e Bonnjiiji(gure 3) haa yettii caanngol Siñtaan Siñtu Garba haa fayi Lewe Damga, bannge worgo.
- Tesko-ɗen noon ena woodi e nder diiwaan Damga hee ɗo wiyetee Lowre. Ndeen taƴre tuggi ko e Bonnji to funnaange haa ari e Ɓokkal-bona-laalo hakkunde Haawre e Semme, to bannge hirnaange. To bannge worgo, Lowre yahii haa Duɗe Bagge. Lowre seerti e Damga ko heedde 1920. Ko njeslaari Abdul Salaam to lempoo wonnoo. Won wiyɓe kadi, haa hannde Lowre ko njeenaari ɓiy Abdul Salaam Kan ena wiyee Buuna, nde heɓi “certificate d’études élémentaires” ndee.

Keeri Ngenaar

– To bannge Muritani diiwaan Ngennar tuggi, bannge funnaange ko e Yuman Yiree, ari haa e Jowol rewo
- To bannge Senegaal, daande maayo, diiwaan biyeteeɗo Ngenaar oo ƴetti ko e Cempeŋ haa ari e wuro Gaawol.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, o tuggi ko e caanngol Siñtaan Siñtu Garba fayde Lewe Ngenaar haa ari e wuro Ɓoki Jawe

Keeri Boosoya

- To bannge Muritani, Boosoya tuggi ko e Giray Rewo haa Neereyel , hakkunde Woolum Neere e Woolum Haataar.
- To bannge Senegaal, daande maayo, Boosoya tuggi ko e Siñtu Jamjooro haa bannge worgo Neere Waalo.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, diiwaan oo tuggi e Duga sara Ɓoki Jawe haa ɗo wiyetee Koylel Tekke sara Jaaba(ko e oon nokku woni ɗo Sayku Umaar Taal heewnoo wonde hitaande nde o wiyetee o ruumii e Hoore Foonde ndee.

Keeri Hebbiyaaɓe

Tesko-ɗen e ko adii, wonde oo ɗoo diiwaan Hebbiyaaɓe ɓuri famɗude e diiwanuuji Fuuta fof.

– To bannge Muritani, diiwaan Hebbiyaaɓe tuggi ko e Woolum Haataar, o haaɗi ko e Bagodin wonande kay nanngu kallu hakkunde Kayhayɗi e Ɓoggee.
- To bannge daande maayo, Hebbiyaaɓe tuggi ko e Rufi-Aawdi, o haaɗi ko e caanngol Sawa-taato, hakkunde Daawalel e Mbaañ. Tesko-ɗen haa hannde, won e cuuɗi Mbaañ askitintooɗi e Hebbiyaaɓe kono wuro ngoo kam woni ko e leydi Yirlaaɓe.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, Hebbiyaaɓe tuggi ko e Jaaba Mawnde, o haaɗi ko e Jammel Hebbiyaaɓe.

Keeri Yirlaaɓe

Tesko-ɗen wonde Yirlaaɓe waɗi ko cuuɗi tati:
– Yirlaaɓe Jeeri
– Yirlaaɓe Alla-yiɗi
– Petenaaɓe
Eɓe njogii ɗoon taƴre tokosere ena wiyee Pene-Njuru. Pene-njurunaaɓe ko dewol Yirlaaɓe.
- To bannge Muritani, so tawii ndew-ɗen ko e kallu hakkunde Kayhayɗi e Ɓoggee, Yirlaaɓe tuggi ko e Ñaabina haa addan maa e Garlol
- To bannge daande maayo, o tuggi ko e Mbaañ haa yettii Wallaa Bele-ndeeni.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, Yirlaaɓe tuggi ko e Mboolo Aali Siidi haa ari e Caanngol Guunangol hakkunde Siñtu Jonngi e Mbummba.

Keeri Laaw

- To bannge Muritani, Laaw tuggi ko e Abdalla Jeeri haa Wabbunde sara Wocci.
- To bannge Senegaal, daande maayo Laaw tuggi ko e Abdalla Waalo haa Ɓokki.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo ko Mbummba haa Siñtaan Kogga walla Jeeri Kogga sara Jeeri Ƴugga(wuro Sihsihɓe)

Keeri Halayɓe

- To bannge Muritani Halayɓe tuggi ko Ganki Baaba Duunde walla Ganki Jeeri haa wuro Njorol.
- To bannge Senegaal, daande maayo ko Wusalaŋ haa Daara Halayɓe.
- To bannge Senegaal, jeeri worgo, Halayɓe njettoyaaki toon. E humpito men, ellee ko Laaw e Tooro keerondiri toon (Kogga e Doɗel).

Keeri Tooro

- To bannge Muritani, diiwaan Tooro tuggi ko e Ŋoral Gidaala haa Ŋawle Rewo.
- To bannge Senegaal ko tuggude e Paate Galo haa Duye.
- To bannge jeeri worgo Senegaal, Tooro tuggi ko e wuro Doɗel.

Keeri Dimat

- Diiwaan Dimat tuggi ko e Caanngol Duye haa e Jumaa Dagana. Calɗi funnaange ɗii ko e diiwaan Dimat njeyaa. Ɗi hirnaange ɗii ngoni ko e Waalo Barak.

  • Leppi Fuuta Hanki

1-            Almaami
2-            Alwaali
3-            Arɗo
4-            Baara
5-            Ceerno Barooɓe
6-            Ceerno Basmoor
7-            Ceerno Jiinge
8-            Ceerno Moolle
9-            Ceerno Tillere
10-         Ceerno Ngappugu
11-         Ceerno Wanwanɓe
12-         Dokkaa
13-         Elfekki Suska
14-         Elimaan Dubaange
15-         Elimaan Mboon
16-         Elimaan Naykon
17-         Laamɗo-idaa
18-         Elimaan Puri
19-         Elimaan Rinnjaw
20-         Elimaan wuro
21-         Farba Caski
22-         Farba Caŋel
23-         Farba Gawlo
24-         Farmbaal
25-         Foosiri
26-         Jaagaraf
27-         Jaagorga
28-         Jaraaf
29-         Jaalaade
30-         Jaalaw
31-         Jaaltaaɓe
32-         Jaandoongu
33-         Jaano
34-         Jagodin
35-         Jarno
36-         Jasak
37-         Jeemaayo
38-         Joom Cinnde
39-         Joom Yaalalɓe
40-         Joom Sihsihɓe
41-         Joom Hartalla
42-         Joom Aas
43-         Joom Bañña
44-         Kalmbaan
45-         Kamalenku
46-         Laam-Jaan
47-         Laam-Taaga
48-         Laam-Tooro
49-         Laam-Termes
50-         Maalaw
51-         Maysa
52-         Paalimpa
53-         Satigi Deeniyanke
54-         Satigi Dinndi
55-         Siriñ Njama
56-         Soomaa
57-         Teen

Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu

 

YOWRE 1

  1. firo leppi fuuta

    A jarama Ndiaye e nde windande wadde fayida. A beydani min ganndal.

    Ena moyyan so tawi a wawi yanyude leppi fuuta di: leffol fof holko firtata, hol jogibe ngol, hol diwan

    A jarama

    Aliou

Comments are closed.