Filmo bonnitoowo Lislaam : Faalkisaade naskaaɓe?

0
1560

E ooɗoo yonta internet, ɗo neɗɗo waawi winndude, bayyina ko welaa, yimɓe ina poti anndude hol ko jari jaabaade e hol ko jaraani jaabaade. Haa teeŋti noon kadi so tawii ummorii ko yimɓe ɓe ngañgu mum en e juulɓe seedtini. Ɗum noon, ina gasa, ñalnde fof neɗɗo yiya ko yiɗaa yiyde, walla nana ko yiɗaa nande ina haalee e diine mum. Ɗuum noon ina toɗɗii juulɓe, e heeferɓe fof, hay diine gooto daɗataa heen.

Saaysayeeɓe waaɓe no Salmaan Rishdi e woɗɓe ina keewi hannde. So on nooynaaki won ɗeen e golle ɓe mbaɗata yiɗde tuufaade on, ñalnde kala ma on ceppu, ñalnde kala maa wood gaañiiɓe e maayɓe…

E ooɗoo yonta internet, ɗo neɗɗo waawi winndude, bayyina ko welaa, yimɓe ina poti anndude hol ko jari jaabaade e hol ko jaraani jaabaade. Haa teeŋti noon kadi so tawii ummorii ko yimɓe ɓe ngañgu mum en e juulɓe seedtini. Ɗum noon, ina gasa, ñalnde fof neɗɗo yiya ko yiɗaa yiyde, walla nana ko yiɗaa nande ina haalee e diine mum. Ɗuum noon ina toɗɗii juulɓe, e heeferɓe fof, hay diine gooto daɗataa heen.

Saaysayeeɓe waaɓe no Salmaan Rishdi e woɗɓe ina keewi hannde. So on nooynaaki won ɗeen e golle ɓe mbaɗata yiɗde tuufaade on, ñalnde kala ma on ceppu, ñalnde kala maa wood gaañiiɓe e maayɓe… Seede mum, ko yimɓe ina e haala e jiiɓru oo filmo kuɗaaɗo, jaaynde Faraysiire wiyeteende “Charlie Hebdo” ina aywina nulaaɗo laawol goɗngol. 

Kono ina moƴƴi kadi juulɓe paama ko ɓuri heewde e ɗee baɗe, ko yiɗde dañde e mum en laawol, ko yiɗde laawde ɗum en e huutoraade nguun laawgu ngam ɓeydaade bonnitde ɗum en. Sibu eɗen nganndi kadi ko waɗi koo, wonaa Ameriknaaɓe fof ngondi heen, sibu Amerik ina waɗi juulɓe haa heewi. Ɗum noon, jaaboraade ɗum yande e Ameriknaaɓe fof ina wara, ina felnii no feewi, sibu, aɓe mbaawi yande e juulɓe hono maɓɓe. Wonaa kadi Faraysenaaɓe fof ngondi e ko “Charlie Hebdo” waɗi koo, sibu Farayse ina heewi juulɓe, yoga e Faraysenaaɓe kadi ñiŋii ɗee golle, nde tawnoo ina laaɓti, ndeeɗoo jaaynde wonaa yiɗde huutoraade wellitaare wondi, faandaare mayre e ooɗoo sahaa, ko seknoraade juulɓe. Hay gardiiɗo hilifaaɓe leydi Farayse seedtiima ɗuum, nde wiyata “cumu ñifirtaake jayngol”! Yiɗde wiyde ndeeɗoo jaaynde woni ko e duppude yimɓe. Hay laamu Amerik e hoore mum ñiŋii ɗee golle bonɗe, gila e Hilary Clinton haa e yooɓnaaɓe konngol woɗɓe. 

Onon goongɗinɓe, e ooɗoo yonta internet, hoto tampinee koye mon, ñalnde fof maa on njiy ko on njiɗaa yiyde, walla nanon ko on njiɗaa nande ina haalee e diine mon, ɗum noon ina toɗɗii juulɓe, e kerecee en, e hinndu en e yahuud en fof, hay diine gooto daɗataa heen.

So on nooynaaki ɗuum, ko waɗi e ndeeɗoo yontere koo, maa waɗtu, ñalnde kala ma on ceppu, ñalnde kala maa wood gaañiiɓe e maayɓe… Waɗi noon ko e yonta ngon-ɗen oo, haangaaɓe ɗiɗo tan, jogiiɓe kameraa e internet maa laaw winndere ndee kala, ummina seppooji e pelɓondire e jookli aduna hee kala, hono no jooni nii. Ɓe ndaña ko ɓe njiylotonoo koo, sibu maa on mbarondir e koye mon. Oɗon poti salaade ɗuum. Ndartinee oo bone.

Hol ko addi oo fitina fof

Hannde, nguuɗoo laawgu, oo fitina, ɗee pelɓondire bonɗe e barondire nana nguɗa leyɗeele juulɓe. Hol ko saabii ɗum ? Sabii ɗum dey ko to Kaliforni (Amerik), neɗɗel jaasngel, ganndiraangel nguyka, woodii ɓe yoɓi 75 dolaar (ujunnaaje noogaas mbuuɗu) ñalawma fof, yo ngar galle mum ngam waɗde sinemaa mo jotondiraani hay batte e Lislaam. Caggal ɗuum, o wayli haala maɓɓe, o lomtiniri ka konnguɗi goɗɗi, o waɗti ɗum filmo bonɗo (eɗen moolii heen Alla) jalkitoowo nelaaɗo Muhammed. Caggal ɗum o yeeyni mo, kono hay gooto nootaaki mo, waɗtaani e ko o waɗi koo hakkille.

Ndeen, o itti e filmo hee taƴre 14 hojom, o yolli ɗum nder Youtube, nder internet. Ɗoon ne kadi hay gooto waɗtaani heen hakkille. Caggal ɗuum, e yontere ɓennunde ndee, gaño lislaam gooto to Virginie, yolliti kadi wideyoo oo e internet, kono ngolɗoo laawol, omo firaa e Arab, o neldi jokkorgal ngal saaysayeeɓe woɗɓe e jaaynooɓe to Misra. Tele Misra yaltini heen huunde. Baɗoowo politik gooto ñiŋi ɗum. Diiniyankooɓe laawii.

Ɓe noddi seppo rewrude e Facebook et Twitter, ngam yande e ammbasaad Amerik to Keer. Fitina oo reɓi. Ammbasadeer Amerik to Libi waraa heen, cumu jaɓi, reɓi haa e leyɗe goɗɗe.

Nde fitina oo fuɗɗii tan, kanko puɗɗunooɗo wideyoo oo, o wiyi ko o yahuud israayiilnaajo, tee ko yahuud en woɗɓe ndokki mo kaalis. Kono o fen. Jooni kadi o wiyi ko o kerecee kopto, hay so tawii noon kopte en to Misra ina ngañi gollal makko ngal tee njiɗaa fes ɓallaade mo.

Ɓe ndañii sago maɓɓe

Gooto e sikkaaɓe mballitiino mo ɓee, wiyi ko neɗɗo diine budaa. Hay so tawii filmo oo waɗaa ko Amerik, to Sudaan, seppooɓe ɓee njani ko e ammbasaad Biritaan, e Almaañ. Woodi Misranaaɓe kadi yanɓe e ammbasaad Holande, sabu maɓɓe sikkude ko Pays Bas woni caggal filmo oo. Gooto fof ina yiyloo mo takki e mo yani.

Faandaare waɗɓe filmo oo ko yiɗnoode hollitde wonde Lislaam ko diine neegre. Hannde ɗiiɗoo seppooji e njannguuji ngonanii ɓe daliilu. Baɗɗo filmo o wiyii wonde « juulɓe tagraa ko ñaaɗre e warhoore ». O wiyi kadi «Lislaam ko nguɗu ». Wonande caroowo filmo oo « fitinaaji baɗɗi Misra ɗii kollitii no diine oo e yimɓe mum mbayi neegde, ɗum goongɗinii ko filmo oo haali koo ». Ɗum noon ina wayi no seppooɓe ɓee baɗi tan ko ko waɗɓe filmo oo njiylotonoo koo.

Demokaraasi e karallaagal

Baɗboniiɓe ɓee ndartotaako ɗoo, ɓayri ɓe njiyii eɗum metta juulɓe, ñalnde kala maa ɓe mbaɗ ko ɓe cikki ina muusa ɗum en (añɓe Alla). Tee, e nder leyɗe mawɗe ɗee, sariya haɗaani ɓe ɗuum, sibu gooto kala ina wellitaa haalde ko welaa.

Hay so sariya harmiinoono ɗuum ne, karallaagal yettiima ɗo hay gooto waawaa haɗɓe ɓe yollude e internet ko ɓe nijiɗi koo, tee mumtotaako. Kanko baɗɗo filmoo oo, ko o pawanooɗo nii kuugal sabu nguyka, ɗum noon o alaano hakke huutoraade ordinateer boom saka internet tawa o yamiraaka. Kono en njiyii ɗuum dartinaani mo. Ɗuum haɗaani baɗtanɗo mo filmo oo e ɗemngal Arab oo, yollitde wideyoo oo e internet e sarde ɗum caggal leydi.

Parbagaan cooyniijo jeyaa ko e mbaydiiji wellitaare miijo e haala hannde. O yerondiri kadi ko keewtugol warngooji. Warde neɗɗo meeɗaa wayde nii newaade. E nder leyɗe juulɓe, warooɓe ɓee korsini ko bommbooji, tee ko yimɓe heewɓe ɓe mbardata laawol gootol. To Dental Amerik, ko petelaaji ɓe ɓuri horsinde. To Japon ko gaas sarin. Ɓe kuutorii ko engere e njanngu Oklahoma City. Ñalnde 11 settaambar, ownooɓe ɓee kuutorinoo ko laɓɓe e diwooje nawooje yimɓe. Caggal ɗuum kadi ko ɓatakeeji loowaaɗi anthrax .

Jalkito kadi ɓuri saɗde faddaade. Sabu kuftodingol karalleeje limniije  e internet, neɗɗo ina waawi sarde wideyooji e nder winndere ndee kala e mudda gooto, tawa ko galbinooje diine baawɗo wonde kala.

So on mbelaaka, bommbo oo kalittaa

Wideyooji ɗii ina mbaawi wontude kaɓirɗe bonɗe. Kono kadi, eɗi njogii njaafndi  : fof fawii ko e mon. Ko onon ngoni pettinoowel  ngel. So on njaɓaani, bommbo oo kalittaa.

Ɗumɗoo toɗɗaaki juulɓe tan, hay so tawii, e ko wattindii koo, ko kamɓe ɗum ɓuri joopaade. Wideyooji ƴattotooɗi diineeji ɗii kala ina tawee e nder Youtube : ƴattotooɗi yahuud en, kerecee en, hinnduu en, katolik en, mormon en, budaa en, e goɗɗi kadi.

Ina waɗi heen ko kilipaaji jalkitooji. Ina waɗi heen ɓurɗi nefnaade. Keewɗi heen njolliraa ko ngam felɓondirde enɗameeje e leƴƴi. Ɓee wanndotooɓe mbaɗataa ceerungal. Jaltinɗo filmo bonnitoowo Muhammad (Muhammad mo jam e Kisal ngono oo) ina sosi kadi goomu ceppoowu sahaa e sahaa kala nder  juulirɗe mormon en.

Gaawgol ngañgu e warngooji nattataa so tawii oɗon mbeeɓiri nii rullinde e yaawde memde ceŋdi. Gaywingol  nulaaɗo mon e nder ordinateer baawɗo wonde kala, jokkiiɗo e internet, ina foti nattude waɗnude on ko on njiɗaa. Ko noon kadi pot-ɗon saloraade rewde won koon ndiiniyankeewon nguurtowon on e neegre. Njoɗɗinee kaaƴe mon, ngartiron hakkillaaji mon ! Kootee cuuɗi mon, paytee juulirɗe mon, njuulon. Alla ina mawni no feewi. Ndewee mo, ceerton e seyɗaane.

Taƴre e winndannde William Saletan, in “Film anti-islam: chers croyants, ignorez les vidéos d’abrutis sur Internet!”

Ƴoogirde : Slate.fr / fulo : Bookara Aamadu Bah