Gaañannde hooreejo leydi : “ Juumre walla jamfa? ”

0
1536

“En keɓii kabaaru wonde hooreejo leydi, hono Muhammed wul Abdel Asiis, nawaama opitaal koninkooɓe Nuwaasoot. Nokkuuji keewɗi kabrii ɗum. Laabi paaɗi oon opitaal kala uddaama. Won sirranɓe en wonde won felluɓe hooreejo leydi oo e reenooɓe mum tawi ina ngummitii ‘ngesa’ mum. E ooɗoo sahaa en nganndaa ɗo gaañanɗe ɗee tolnii. Won kabaruuji ummorii en to opitaal too, wonde ko mawɗo leydi oo tellini hoore mum e oto, tawi hay gooto wallaani ɗum”. Ɗumɗoo ko taƴre e winndannde adiinde yaltude e lowre internet CRIDEM, jamma aset 13 oktoobar 2012, waktu 21ɓo e 40 hojom.

Hojomaaji seeɗa pawtii heen, Hamdi wul Mahjuub, kalifu kumpital yalti e tele ina ɓoornii wutte, ngam wiyde yimɓe wonde “taƴre konu juumii, felli lappol hooreejo leydi ndii umminoonde nder leydi. Ndeen taƴre konu anndaano ko lappol hooreejo leydi felli”. O ɓeydi heen “Muritaninaaɓe ina mbaawi jokkude e haajuuji mum en, sibu hooreejo leydi oo ina selli, kono woni tan ko e safraneede gaañanngel tokosel; seede mum ko kanko tellini hoore makko e oto, o yahri koyɗe makko, nde o yettii opitaal ndee.”

Caggal ɗuum wiyaama Asiis umminoo ko Tweila, nokku gonɗo 40 kiloomeeteer rewo Nuwaasoot, hakkunde mum e Aksuus, ɗo wiyaa omo yaha diwkinaade yontere kala.

Caggal ɗuum kadi, ngam yiɗde haa hannde naatnude e hakkillaaji yimɓe wonde ko heɓtii mawɗo leydi oo koo, ko juumre, wonaa jamfa Al Kayda, wonaa enndere Kuudetaa, wonaa jamfa hay gooto, ko kalfinaaɗo kumpital konu leydi ndii e hoore mum (Teyib wul Barahiim) yuɓɓidini yeewtere e ofisee lesleso biyaaɗo ko kam felli mo oo, so lietnaa Haaj wul Ahmuudi, yaltinaande ñalnde alet 21/10/12. E wiyde Teyib, Hamudi wonnoo ko e golle heblo ɗe nduumaaki, ñalnde heen e nder taƴre konu wonnde rewo Nuwaasoot. O wiyi “pelluɗo oo ɓoorninoo ko comci siwil, wonnoo ko e oto siwil, tee niimero mum (immatriculation) ko niimer leydi ngoɗndi. Ko ɗuum haɗi hooreejo leydi oo heɓtinde mo, salii daraade”. O jokki “ofisiyee golliraani ganndal, kono konu ina faami anniya makko e ŋakkeende makko humpito”.

Oon ne wiyi “waɗi min fellude oto mawɗo leydi oo ko sikkude min ko o oto ownooɓe, haa teeŋti noon kadi o saliima dartaade caggal nde min pelli dow ngam jeertinde”. “Yanti heen min ndonku heɓtinde ɓe sibu ko ɓe buginooɓe ha ɓe majji, ɗum ɗoon ɓeydi faayre amen”.

Gila ndeen faade hannde, ko njenana-ɗen tan, ko janngo mum, hooreejo leydi oo yaltii e tele Muritani, ina lelii e leeso opitaal, ina suddaa haa hawri gude daneeje, ina haalda e Muritaninaaɓe, ina wiya ɗum : “ngartiree hakkillaaji mon, oppeer mbaɗaa mi hanki oo moƴƴii. Miɗo yiɗi deeƴnude ɓerɗe mon ko faati cellal am, caggal nde taƴre konu juumi, felli mi, miɗo woni e laawol ngol waɗaaka gudroŋ, saraaji Tweila”. O wiyi, kanko mawɗo leydi oo, ko “tir ami”, ɗum firti “fellannde giɗo”, ɗum noon wonaa jamfa woni ɗoon. Eɗen njenanaa kadi, janngo mum tan, ñalnde alet 14/10/12, waktu 9ɓo e feccere, abiyoŋ konu Farayse jolnii mo, fayri mo opitaal konu Farayse ina wiyee Percy, gonɗo e saraaji Pari. Caggal ɗuum, nate mbayyinaama, ɗo o wondi e kalifu konu leydi Farayse. Ina wiyee oon arnoo ko juuraade mo.

Gila ndeen ko toon o woni e safreede. Ñalnde 24/10/12 wiyaa o ummiima toon. Won wiyɓe o fayi ko otel, hade makko artude ɗoo ko adii juulde; won wiyɓe o woni ko galle jooɗaniiɗo Muritani to Farayse. Jooni juulde ɓennii, o artaani. Hay haalde e tele walla rajo, o haalaani. Ɗumɗoo kadi ɓeydii faayre, sibu, eɗen njaakorii no feewi, so cellal makko ina rokkunoo mo waawde, hay so ko fiilde lefol haala, neldee ɗoo, yaltinee e rajo, tawa ko daande makko nanetee, ma o waɗatno ɗum…

Ko njana-ɗen koo, ko ɗoo haaɗi !

Kono, alaa ko haalaaka e oo aksidaa keɓtiiɗo mawɗo leydi ndii.

Nde ɗum waɗi ndee, ko ɓuri heewde e pelle politik, haa arti noon e njuɓɓudi luulndo mbiyeteendi COD, ɗaɓɓatnoondi yo o woppu laamu, kollitii sunaare mum en e ko heɓtii mawɗo leydi ndii. Ɗum nii bettii heewɓe, yaakorinooɓe maa COD wiy “yo o heddoro toon kisa”, kono wonaa kay wiyde “yowii denndaangal golle jedditagol laamu makko haa nde geɗe ɗee laaɓti kala”. Heewɓe mbeltiima e ndee darnde, hollitoore, e wiyde maɓɓe, “waɗooɓe politik ɓee ina mbaawi ndeke seerndude hakkunde hare miijooji e ngañgu”, “luulndo ngoo, añaani Asiis, luulndii ko laamu mum” ekn. Ko ɗeɓi haawde yimɓe tan, ko yimɓe fof ina ngoƴaa cellal hooreejo leydi, UPR, hono parti laamu biyoowo ko kanko wallata oo, “ina nodda e juɓɓingol woote parlemaa e minisipaal ko yaaccii”. Waɗnoo ngoon noddaango e inde UPR ko Muhammed Lemin wul Jaafar.

Ɓuri hannde wonde ngoƴa yimɓe ko anndude hol gardiiɗo leydi ndii. Mbele nii e ndi ardaa? Ko ɗuum addani luulndo ɗaɓɓude nde ɓesngu nguu habretee ɗo cellal makko tolnii, ko anndiraa “bulletin médical” (ɗerewol cellal), mbele anndee so tawii omo jogii hattan ardaade, sibu won ko doosɗe leydi cakkiti, so ko wayi nii kewii. Kono e ooɗoo sahaa, yimɓe fof ina njenanaa ko konu, hono HCE jogii laamu nguu. Ɗum ɗoon noon ɗeɓata wayde ko no kuudetaa kadi nii. Haannoo ko so ngantu teeŋtuɗo baaɗo nii jolii, ko hooreejo senaa lomtoo. Oon so heɓaaki, hooreejo asammbele lomtoo.

Jaayɗe ɗee, yimɓe fof boom, ɓuri juutnaade ko e baasgol nannaade ko kalifu kumpital e konu nguu kaali koo. Hol ko hooreejo leydi oo waɗatnoo toon boom? Hol ko tagi omo seerta e reenooɓe makko? Hol ko tagi omo konndira oto, o heeda yeeso otooji kisal jahdooji e makko ɗii? Hol ko haɗi koninkooɓe ɓee heɓtinde oto makko oo, mo ɓe poti laaɓeede mbaydi mum? Hol ko koninkooɓe toppitiiɓe kisal ɓoornotoo comci siwil? Naamne ngasataa… Nana wona balɗe jooni, ina yaaji e yimɓe hee, wonde pelluɗo mawɗo leydi oo, ina woɗɗi wonde koninke, tee, to wiyaa o fellaama too, wonaa toon o fellaa… Kono, “ko woni e lahal lahal kala maa juuɗe njiytu”.

Yimɓe ina paayi no feewi, sibu so wontii ko “mawɗo leydi e hoore mum felletee e sahaa ɗo kisal ɓeydaa teeŋtineede sabu gijaali AQMI e dookgol hare rewo leydi Mali”, firti ko “heddiiɓe ɓee kam kaalaaka, ko maa Alla dannda ɗum en tan, kono fof na waawi heɓtaade ɗum en, e sahaa kala”.

Ko waawnoo heen wonde fof, “ɗum yooɗaani”! Abdel Asiis no wayi yiɗde hollitde jaambaraagal mum nii fof, no wayi “softude” nii fof, so joftinii ɗumɗoo, eɗen mbaawi wiyde “ko huunde yurminiinde”. No heewi wiyreede nii “neɗɗo ina teeɗanoo ko moƴƴaani e mum”. So o annduno, o woppa Siidi joofna manndaa mum. Oon ne, kaawisaaji, heewɓe moddunooɓe e ittugol mum e laamu, dañii heen geɗal mum en : Kaddaafi, Abdullaay Wad, Sarkosi e woɗɓe …

Muttaar