E Muritani, waɗiino e hitaande 2012

0
1921

To bannge renndo e faggudu laamu nguu ɓeydii njoɓɗeele fotde sappoɓal, kono coodguuli geɗe nguura cowiima laabi ɗiɗi ɗo njahratnoo (ɓeydiima fotde 100%), ronkere golle kadi yettiima tolno mo meeɗaa yettaade e leydi hee. Hitaande yawtunde ndee ina maantiniri kadi geddooji safrooɓe e jannginooɓe …. To bannge renndo e politik noon, ɗee geɗe ina njeyaa e kewuuji ɓurɗi maantinde e hitaande ɓennunde ndee :

Saawiyee 2012 : lewru sippirooji. Ɗiin sippirooji peeñi ko e sahaa ɓeydagol coodguuli geɗe nguura, gadanngol laamu sosde bitikaaji “solidarité 2012”. Geddo sanɗaaji ISERI udditi hare ngam salaade uddugol duɗal mum en e cosgol duɗal kesal to Ayyuun; rewi heen ko duɗal jaaɓi-haɗtirde Nuwaasoot ɗo sanɗaaji ɗaɓɓatnoo ɓeydugol bursiiji um en. Oon sahaa gooto pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee nannduɗe e IRA e “Hoto mem ɓiyleydaagu am” e senndikaaji jannginooɓe e gollotooɓe woɗɓe e Dillere Sukaaɓe 25 Feebariyee ina ndiinni e mbeddaaji.

Feebariyee 2012 : Puɗɗagol wolde rewo Mali e naatgol mooliiɓe e nder Muritani. Fuɗɗorii ko tuddunde Fasaala, ɗo mooliiɓe ngonnoo 6 000 njahi haa 22 000 neɗɗo ñalnde 28 feebariyee. Hannde, aɓe millee e 110 000 neɗɗo. Ko e nduu lewru kadi fedde luulndo yeewtidnoonde e laamu nguu jaɓi tonngol kaaldigal ngal. CENI (Goomu toppitiingu ɗowde woote) sosaa, tawi woni e mum tan ko haaldunooɓe ɓee.

Marse 2012 : Dartingol gartirgol taccinaaɓe. Laamu Muritani habri dartingol gartirgol taccinaaɓe to Senegaal.

Abriil 2012 : Biraam e defte Maalik. Ko e nduu lewru Biraam wul Daa wul Abeydi duppunoo defte laawol Maalik sabu yooɓtoraade ɗum en dagnude njiyaagu. Biraam e wondiiɓe mum njeenayo cokaa.

Mee 2012 : Diinno (diiño) luulndo. Ñalnde 21 mee COD felliti wiyde ina waɗa diiño waktuuji 24 ɗo boowal Ibnu Abbaas ɗoo. Kono, polis e pompiyeeji njani e maɓɓe hakkunde jamma.

Suwee 2012 : Mesawuud yettini partiiji ɗii miijo mum fotngo wallitde leydi ndii yaltude e luural politik. Muhammed Lemiin wul Daadde ñawaa kawoo duuɓi tati.

Sulyee 2102 : Laana ndiwoowa konu Muritani yani nder kanndaa Nuwaasoot. Yimɓe njeeɗiɗo maayi heen. Laana kaa dusatnoo ko kaŋŋe hakkunde Tasiast e Nuwaasoot.

Ut 2012 : Geddo Ubriyeeji MCM. Gardeeɓe Muritani njani e ubriyeeji ɗii, piyi ɗum en haa mbari heen gooto, ngañi njeeɗiɗo. Ko e nduu lewru kadi cafroowo gooto hirsunoo sukaaɓe mum nayo e nder leegal Arafaat.

Settaambar 2012 : Laamu Muritani waɗti Senusi e juuɗe laamu Libi. O jagganoo ɗoo ko ñalnde 16 marse 2012. Ñaawirde winndere e leydi Farayse kala ɗaɓɓiino heɓde mo. Ñalnde 22 lewru nduu, 16 duwaat en pellaa Mali, heen njeenayo ko Muritaninaaɓe.

Oktoobar 2012 : Ko ñalnde 13 oktoobar kural gaañnoo persidaa Abdel Asiis. O nawaa Pari, caggal kumpa juutɗo e nananti keewɗi, o feeñi e tele omo wondi e persidaa Farayse.

Noowammbar 2012 : Gartal Asiis : Abdel Asiis arti e Nuwaasoot ñalnde 24 noowammbar ngam tawtoreede mawningol jeytaare leydi  ndii. O noddi jaayɗe to galle laamorɗo too ngam yeewtidde e mum en. O haali ɓeydugol njoɓɗeele fotde 30%.

Desammbar 2012 : Joɗnde Diisnondiral AJD/MR e Mooɓondiral Tawaasul. Jemiil Mansuur toɗɗitaa hooreejo leydi. Hitaande ndee joofiri ko mooɓondiral UFP e toɗɗitagol wul Mawluud e gardagol parti oo.

Fooyre Ɓamtaare