Al Hajji Mahmuud BAH : Ngaynaaka e almudaagal (1)

0
1631

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko hikka waɗti duuɓi 36 ko lampa diine mawka, annoore ganndal seedtinnde, timmoode waliyaaɓe laaɓtunde hono Alhajji Mahmuudu Bah Jowol (yo yurmeende Alla won e makko) ruttinoo e joom mum, ñalnde  alarba 04 lewru siilo hitaande 1978.

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko wonnoo mo annduɓe mbiyatnoo Liwal-Barooɗe udditnongal duɗe Alfalah e nder leyɗeele Muritani, Mali, Senegaal, Gine, Kameruun, Liberiyaa, Konngo, Sayiir e Gaboŋ ngam jannginde ɗemngal arab e sarde diine Lislaam e nder jookli Afrik.

Ciftoren, eɗen poti siftorde ko kanko jannginnoo yoga e pooye mawɗe jahruɗe ɗemngal Arab, guurɗe hannde walla dontinɗe ganndal e nder ɗeeɗoo leyɗeele, gila e jagge laamu tiiɗɗe, ñaawooɓe nantuɓe inɗe mumen, elimaneeɓe jumaaji e jamaaji tuugnorɓe haa e seernaaɓe duworteeɓe.  Ciftoren, eɗen poti siftorde ko oo ngenndiyanke mo yeru mum heewaano, fiɗɗitnoo pittol laamu Muritani, haɗi Ɓaleeɓe teppaade to binndol ɗemɗe ngenndiije Pulaar, sooninke e wolof, kañum fof e yahrunoode ɗemngal arab, e wonnoode heen tuugnorgal laaɓtungal.

Ciftoren, eɗen poti siftorde Sileymaani Baal helno muudo hormo e sahaa mum, Sayku Umaar Taal fellanno diine, ñiiɓnuno laawol Tijjaani e nder yonta mum, Abdul Qaadiri Kan mahno

jumaaji e jamaaji hakkunde Horkaƴere e Dagana, Alhajji Mahmuud Bah ne fusno suudu humambinnaagal, sari ɗemngal Arab e nder leyɗeele Ɓaleeɓe.

So lekki mawki yanii, colli keewɗi mbeemat kono ko ɗi mbeemii fof, oto ɗi njejjit o woniino maamaawi mawki hakkunde yolnde wonande tampuɓe e horitiiɓe, sewnde ɓuuɓnde e nder jeereende wonande lohɓe ɗomɗuɓe, lañaandi cafndi, neenndi ndaganiindi heyɗuɓe.

Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, waɗa toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Yo Alla waɗtu barke e ɓesngu ngu o ɗacci caggal makko, caggal nde ngu wuuri ko juuti. Aamiin.

Alhajji Mahmuud Bah, nguurndam e golle

Haalde ko fayti e ooɗoo gorko wonaa huunde feeɓirnde en sanne nde tawnoo hay so tawii en kawrii e makko walla en ɓooyii yiyde mo ne, alaa ko kumpitino-ɗen e nguurndam makko so wonaa ayaawo makko walla so o ariino e Jowol ena dillinatnoo jamaanu keewngu. Kala ko ƴoogan-ɗen hannde banndiraaɓe e batte makko, keɓ-ɗen ɗum ko e deftere Dawiid Robenson e Saŋ Liwi Tiriyood (David Robinson et Jean-Louis Triaud) wiyeteende « Sahaa Seernaaɓe » walla e ko nanno-ɗen yimɓe ena kaala.

Iwdi Mahmuud Bah

Ɓiy Kummba Ummu e Umaar Daali Bah, Mahmuud Bah ari e aduna ko heedde hitaande 1905, caggal jibineede Annebi Iisaa, e nder diiwaan Ngenaar Senegaal e nokku ɗo wiyetee Jowol worgo, hakkunde Jammel Seydi Booli to bannge hirnaange e wuro subalɓe wiyeteengo Doondu to bannge worgo. Jowol worgo jiimi ko e caltol maayo biyeteengol Yejja, huufi Ceenal Bilbasi, ɗo kolce dimaaɗi jaambareeɓe ganni mbaɗnoo biidi e boyli. Tolnii ngo to bannge Muritani ko Jowol rewo walla Jowol Sahre.

Ko ɗoo woni ɗo Mahmuud Bah, noddirtenooɗo innde Sammba Kummba e cukaaku, fuɗɗii nguurndam mum e nder galle mo sukaaɓe nayo worɓe e gooto debbo jiiduɓe yumma e baaba:

– Hammadi Umaar lollirɗo Hammadi Kummba
– Aysata Umaar lollirɗo Aysata Kummba
– Mahmuud Umaar lollirɗo Sammba Kummba
– Demmba Umaar
– Yero Umaar

Mahmuud Bah ko ɓiɗɗo gorko ɗiɗaɓo. Ko ɗuum jeyi sabaabu innde Sammba ndee. Kono jinnaaɓe makko ɗiɗo ɓee njibinaa, kañumen, ko e nder diiwaan Boosoya e wuro aynaaɓe wiyeteengo Gudduɗe Nduwetɓe. Ittunoo ɓe toon, no yoga e galleeji daayɗi fayde Waasaa-kodde, Tiggere, Tokomaaji, Demmbankaani walla Poolel Jaawɓe nii, ko caɗeele e rewam pooɗondiral lefol laamu hakkunde cuuɗi Jahjahɓe laamotooɗi Gudduɗe. Nde ɓe ngari e Jowol, ɓe ngardi ko e jawdi cewndi, beyi e baali. Haa e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, doornde geddu oo ena heddinoo ɗo ɓe koɗnoo ɗoo. Ɓe ngadii njokkondirde, e oon sahaa, ko e galleeji welenaaɓe, caggal ɗum e sohsohɓe Jowol.

Kono to bannge gorol, asli Mahmuud Bah dawi ko to diiwaan Tooro e galle arɗooɓe Bantu. Ko Arɗo Buubu Sammba Gaawa umminoo toon, ari hoɗi e Gudduɗe gila ko adii sahaa almameeɓe.

Ngaynaaka e Almudaagu Mahmuud Bah

Nde Mahmuud Bah waɗti hakkille, weddaa ko e ngaynaaka haa dañi duuɓi 16. O waɗii kala ko aga baali waɗatnoo: ɓirde e daaƴde, wiidaade e ƴaraade, e faarnoraade joljole aga so mooraade walla waɗde jimmbi, ekn. Ko e oon sahaa, o dañi ɗokkere yitere nanere. Won wiyɓe ko ñawu bade ɗokkiɗini mo. Kono ko ɓuri yaajde koo, ɗokkiɗini mo ko lojol. Ko ɗo o feƴƴanatnoo baali makko, ɗo wiyetee Jakre sara wuro Gawdal, cetetinal catal ngal o soppatnoo ngal naati e yitere makko. Yitere ndee ñawi haa wonti ɗokkere. Ɗokkiɗde mo waylii ko heewi e ngonka makko. Ko ndeen o seerti e nguurndam aga, o woondi wonde ko heddii e nguurndam makko koo, so woodi, o waɗtata siforeede hankadi ko ceerno ɗokko kono  wonaa gaynaako ɗokko. Ɗuum ko e hitaande 1921 wonnoo. Nii woni o yeeyi huunde e baali makko, o fayi Weendu Boosoyaaɓe e nder diiwaan Damga. O naati ɗoon e duɗal quraana mawngal tawi ardii ngal ko jowolnaajo gooto ena wiyee ceerno Umaar Daawda Jah. E nder duuɓi nay, kanko Mahmuud Bah, o reeni deftere Alla ndee fof e banngeeji ɗiɗi ɗii, caggal mum, o waɗi kaɓorɗe, o janngi doosɗe mbinndiin e lelngo. Nde ɗuum timmi, no aada yahri nii, ceerno makko nawti mo haa e juuɗe koreeji makko to Jowol ngam seedtinde wonde o ɓaarii jaŋde ɗo mum ɗoo. Ceerno Umaar Daawda Jah rokkaa nduwordi paayodinndi:

• 100 dammuwol mbeewa
•  Njawdi
• Ngaari ndi duuɓi 7
• 100 mbuuɗu e ceede ɗe ɓe mbiyata e oon sahaa, kopporeeje Gine.

Nde ɓe ngarti e Weendu Boosoyaaɓe, Mahmuud Bah waɗti wallondirde e ceerno mum e kuufgol e keblugol duɗal ngal. E oon sahaa, fotde 480 almuudo ena njannga ɗoon. Heen 150 ko sanɗaaji walla mbiyen ko almuɓɓe fuɗɗiiɓe woɗɗoyde, njanngata ko celluka.

Hay so tawii ko heewi humpitaaka e nguurndam makko e nder wuro Weendu Boosoyaaɓe, ena sikkaa wonde Mahmuud Bah fotataa dañde caɗeele nguurndam sabu korsa e giɗgol ceerno oo e mum. Kono kaan korsa fof e seedtinde, haɗaani mo, kanko Mahmuud Bah, nde wonnoo omo wondi e huuñere ganndal nde alaa ɗo haaɗi e pellital jooɓingal faandaare laaɓtunde, ñaagaade ceerno oo ngam yawtude e nokkuuji goɗɗi. E hitaande 1924, no e yontaaji gadiiɗi gila e Abdul Qaadiri Kan haa e Umarul Fuutiyu Taal en, kanko ne o felliti nanngude lappi Sahaal, o tiindii to leydi safalɓe, to gannde lugge to bannge quraana e to ɗemngal arab njanngetee gila e jamanuuji ɓooyɗi. O ƴaaŋi Ɓoggee, ɗo duɗal Ceerno Aamadu Muktaar Saako ngam diisnaade ɗum e ñaagoraade ɗum duwaaw. Ngaal ko duɗal lollungal sanne e nder reedu Fuuta. Ngal jannginii seernaaɓe mawɓe e waliyaaɓe heewɓe. E oon sahaa so almuudo wiyii ko gasnuɗo quraana, yimɓe njaawataa hoolaade ɗum so wonaa nde waawɓe seedtanaaɓe ndimmbini ɗum ngam hoolkisaade so tawii mbaawka kaa ena timmi walla alaa ka tabitaani. Nii woni almuɓɓe duɗal ngal catii mo, ngoni e toɓnude ƴiiwoonde naamnde e dow makko, ceerno Aamadu Muktaar Saako ena jooɗii ɗo woɗɗaani ena ndaara hakkunde maɓɓe. Ko ɗoon almuɓɓe ɓee e ceerno mumen ceedtii wonde ko o dowrowo e nder fuɗɗiiɓe heɓde ganndal, teddini mo teddungal ngal ganndo haandi. Ceerno Aamadu Muktaar yiɗi nanngitde mo ɗoon mbele omo nawda janngude e jannginde kono o yaafnii ngam jokkude ɗanngal njiilaw ganndal. Oon rokki mo njooɓaari, o nanngi laawol jeereende, o naati e rewo, omo nootitii e duɗal Letwetaar sara Mudjeriyaa. Ardii ngaal ko ganndo mawɗo dowrowo, nantuɗo innde mum ena wiyee Abdu Fattah. O janngi ɗoon jaŋde faayodinnde. E nder duuɓi nay, o heɓii ɗoon sirluuji keewɗi e seedantaagal ijaaza. Ngalɗoo daawal ɗimmal to bannge njanngu, maa mbiyaa ngal ɓeydii ko saasnude mo e huuñɗinde mo e njiilaw ganndal haa teeŋti noon e luggiɗinaade to bannge sariya. O nani duɗal goɗngal ena to wiyetee Singiti to diiwaan Adraar, ena janngina heen ko laaɓti, o yahi toon. O woni toon ko Alla haaji, caggal ɗuum, kanko e almuɓɓe yonɓe ɓe nootitii kadi e duɗal Tiijikja. Ko ɗoon e ngoon wuro, miijo jokkoyde jaŋde to Makka arani mo. Ndeen o feeñninii ndeen yiɗde kadi, janngidiiɓe makko mbaɗti tooñde mo, no o tooñirtenoo nde o woppi sawru makko ngaynaaka o wonti almuudo janngoowo. Kono nde wonnoo o jogitii haa hannde ko fiɓnde nde o yooɓinoo gila omo yahra e duuɓi 16 ndee, ko wondiiɓe makko kaalata koo fof battinaani e faandaare makko nde o fiɓnoo. Ahmad Muktaar, gooto e wondiiɓe makko e duɗal hee abbitii e makko sabu yiyde e makko pellital mawngal. Mahmuud Bah ko neɗɗo joom himme, gannduɗo haaju mum, joom fiɓnde jogiiɗo faandaare laaɓtunde.

Laawol  Mahmuud Bah feewde Makka*

Ɗanngal ngal yahri ko daawe. Mahmuud Bah e sehil mum, nde mbaynii Tiijikja ndewi ko Kiifa, payi Ñooro laamiiɗo Juulɓe. Ko ɗoon ɓe tintini koreeji maɓɓe ko adii nde ɓe ɓennata Bamako. Caggal ɗuum, Ahmad Muktaar waɗi ɓerɗe ɗiɗi e ɗanngal ngal, miijii ruttaade, refta Kaay, fayta Senegaal, ruumoya gerte, so woodii ko dañi, fayta Singiti, jokkoya jaŋde. Mahmuud Bah ɓenni kañum gooto. O rewi e Kaarikooro, o fayi Segu, o ɓenni Mopti. O rewi Ñamee to leydi Niiseer, o ɓenni e Njamena to leydi Caad. O hawrii ɗoon e caɗeele mawɗe sabu heege wonnge e leydi ndii e taƴooɓe wonɓe e jolɗe, jeejotooɓe ɗannotooɓe hirnaange afriknaaɓe fayɓe Makka. Caɗeele ɗee e heewde e saraade, subaka fof e Alla, fiɓnde makko ena ɓeydoo tiiɗde. Jamma fof garɗo, o waalata ko dursitaade quraana haa Alla weeta. Ɗuum ko aadi mo o aadondirnoo e hoore makko gila e foɗɗoode. E nder balɗe19, Mahmuud Bah waɗi 1900 km ngam taƴtude leydi Sudaan. Caggal mum, o daaklii ɗoon e nokku, o woni e gollaade ngam dañde ceede seeɗa ko o yooɓii. Ko ɗoon e ngoon wuro, jahdiiɗo makko mo o woppunoo caggal oo tawti mo, caggal nde fiɓi anniya mum. Ɓe naati e leydi Ecoppi, ɓe ngari e wuro wooto. Ko ɗoon dame fartaŋŋe puɗɗi udditanaade ɓe. Yimɓe wuro ngoo njaɓani ɓe, njaɓɓorii ɓe sabu baawal maɓɓe quraana ceedtinngal haa mbaɗti wiyde so gooto mumen yiɗii memde ɓe ko maa salliginoo no payɗo e deftere kaamiilu nii. Ɓe teddinaa ɗoon teddungal saɗtungal, ɓe ndokkaa cede e njooɓaari. Ɓe ɓenni e Adis Abeba, ɓe payi kaggu-laaɗe Eriitere (Erythrée), ɓe lummbi e Maayo Woɗeewo ngam naatoyde e wuro Saana. Ngoon wuro woni ko e nder leydi Yaman. Ko ɗoon ɓe njahri hajju Makka mo ɓe koyɗatnoo oo. Nde hijjoore timmi, yahdiiɓe ɗiɗo ɓee ngonti e janngude ɗoon e leydi Arabii Sawudit. Hakkunde kitaale 1928 e 1933, Alhajji Mahmuud Bah naati e duɗal gadanal Alworaabiya, caggal ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde Esooli. O heɓi ɗoon seedantaagal rogere adannde (diplôme du premier cycle). Ko ɗoon o ballii kadi duɗal goɗngal toowngal biyeteengal Madarsatul Alfalah. O joofni jaŋde e hitaande 1939, o heɓi seedantaagal pattamlam jaŋde rowrowre to bannge sariya e hadiis walla  ijaasul tadriis fil hadiis.

Njaay Saydu Aamadu
Goɗɗum ina ara ɗoo e yeeso