Joɗnde 20siire Dental Afrik : Diskuur Jookunndaa Tarawore

0
1789

Caggal bismaango e calminaali, o idii ko yettude leydi Ecopi sabu jaɓɓungal mawngal jaɓɓii ɓe ngal, o duwanni ɓe sabu sankaare Meles Senawi cankiiɗo ñalnde 21 ut 2012, ‘’mo golle mum njangtoytee janngo’’. O yetti ɓe o inniri «heedanooɓe Mali», hono Doktoor Yayi Boni gardiiɗo batu hooreeɓe leyɗe, Alasan Watara gardiiɗo CEDEAO, Belees Kompaawore e Jonatan Godluk maslooɓe kiris Mali e Isufu e Idris Debi e Makki Sal

Caggal bismaango e calminaali, o idii ko yettude leydi Ecopi sabu jaɓɓungal mawngal jaɓɓii ɓe ngal, o duwanni ɓe sabu sankaare Meles Senawi cankiiɗo ñalnde 21 ut 2012, ‘’mo golle mum njangtoytee janngo’’. O yetti ɓe o inniri «heedanooɓe Mali», hono Doktoor Yayi Boni gardiiɗo batu hooreeɓe leyɗe, Alasan Watara gardiiɗo CEDEAO, Belees Kompaawore e Jonatan Godluk maslooɓe kiris Mali e Isufu e Idris Debi e Makki Sal

O yetti leyɗe neldude koninkooɓe ngam wallude Mali heɓtude bannge e leydi mum mo maafiyaa e julaaɓe dorog e ownooɓe huutortooɓe innde Lislaam njiimi gila 2012. O wiyi ɓe : « mbiyanon kam ɓesnguuji mon wonde Mali yejjittaa bada ngalɗoo ballal ngal hay gooto waawaa hiisaade. Ngal wayi e amen ko no ñamaande ƴiiƴam nii». O yetti kadi debbo Afrik worgonaajo gardiiɗo Goomu Kisal Afrik hannde oo, hono sokna Nkosasana Dlamini Zuma njettoor teeŋtuɗo. O salmini kadi leyɗe ɗe njeyaaka e Afrik dariiɗe hannde wallude leydi Mali ɗee, «haa arti noon e Farayse, e ɓesngu Farayse». O wiyi o salminii persidaa François Hollande sabu peelelaagal mum, sabu heñaade arde faabaade Mali, sibu, «hannde, sabu darnde konu Farayse tiiɗnde ndee, goomuuji ownuuji toowtii» ɗiin goomuuji «innooji Alla kono baɗooji golle seyɗaane».

O wiyi «min njiɗi foolde ko janngo tan, wonaa haa ɓaawo janngo, sibu, wolde amen wonaa tan huutoraade njogitaaje barooje. Wolde amen ko naatnude sukaaɓe rewɓe e worɓe jaŋde. Wolde amen ko waawde safrude yimɓe amen. Wolde amen ko waawde rokkude yimɓe amen kattanɗe ƴellitaade e nder oo aduna julyultondiral mo fanndotaako hay gooto». ‘’Mali woɗɗoyiino no feewi e caɗeele e hitaande 2012 ndee. Hannde noon, sabu ballal Farayse e leyɗe Afrik cehilaaje, kulol faati oya bannge. Ko ɗum addani ɓe wiyde wonde wolde amen ngam heɓtude ndimaagu amen e wellitaare amen e jam e kisal, ko wolde hirnaange luulndiinde juulɓe ɓe ngalaa ko ndartorii’’.

«Kaalanee min hol ko waɗi hay gooto nanaani daaɗe maɓɓe, nde leydi Mali, leydi juulɓe fotde 95%, hatojinnoo e njurum maɓɓe e ballal ɓiɗɓe yummiraaɓe mum diine Lislaam ndee ? 
Hol to ɓe ngonnoo nde mboombon mbonnetee ndee, cerɗi fetel ina tukkaa e hakkillaaji mum en ?
Hol to ɓe ngonnoo nde ɓeeɗoo ñaawooɓe fenaande mbarata debbo e gorko e dow fenaande, sabu tan tuumeede jinaa ?
Hol to ɓe ngonnoo nde soldateeɓe konu Mali kirsetee rawane to Agelhok?

Kaalanee en to ɓe ngonnoo, no annduɓe diine leydi ndii fof naamndorii ɗum nii, nde ujunnaaje ujunnaaje Malinaaɓe mberletee e mbeddaaji, ndogata ina njalta leydi mum en, e nder caɗeele teeŋtuɗe e baasal mawngal?
Hol to ɓee woytotooɓe bonannde ngonnoo, nde ɓeeɗoo ruggooɓe, arɓe tooñde, ciynata sariya koyeera ustoowo, taƴata juuɗe sagataaɓe amen, kelata teleeji, ina moñña telefonaaji, karminta fuku bal ?

Hoto larñitee ñawannde, ko min ƴattaa koo tan yonii !
Mali haandaani ooɗoo kutuya sibu wonnoo ko e caɗeele bonɗe. Ownooɓe ɓee mbarii, kulɓinii, mbonnii rewɓe, alaa ko mbaɗaani e bonannde. Mali haandaano e oo kutuya sibu ko leydi pine, ko leydi muñal, yankinaare e deeƴre.
Min kaɓaaki e Lislaam. Min kaɓotoo ko ownugol, ko e ownooɓe dahooɓe ɓe mbiyaani mbaɗaani ina njuloroo ɗum en, ownooɓe wuurɓe e njeeygu dorog. Min ngoni ko e wolde goodal amen.
Min ngoni ko e wolde haɓotoonde niɓɓere. Min ngoni ko e wolde luulndiinde yiɗɓe waawnude min ruttaade caggal.

Bonanta Lislaam kay ko ɓeeɗoo ruggooɓe, ɓee naatnuɓe sikke e ɓerɗe e hakkillaaji jibinaaɓe e diine, mawni e diine, ɓe baabiraaɓe njibinaa e nder diine, gila e yontaaji ɓooyɗi, mahiiɓe e ɓure diine goonganteejo oo. Sibu, gaññeeje kelaaɗe to Tummbuktu ɗee, keldaa ko e innde Lislaam ! Lappaaɓe to Gawoo ɓee, lappiraa ko innde Lislaam ! Worɓe e rewɓe fiyaaɓe Kidaal ɓee, piyraa ko innde Lislaam !
Holi oo Lislaam ? Wonaa mo nulaaɗo Alla (mo jam e kisal ngoni e mum) oo dey ! Sibu oon lislaam meeɗaa waawnude hay gooto, meeɗaa hoynude hay gooto, meeɗaa woppude rewɓe hesniiɓe, meeɗaa baayɗinde walla woofɗinde hay gooto, sabu tan ɓurde doole. Abada, ŋakkeende nuunɗal kam e ɓooli kokayiin mbaawaa wonde Lislaam amen, diine amen. Lislaam amen oo, ko Lislaam kormagol aadee e ndimaagu mum e neɗɗaagu mum e hurum ɓalndu mum, Lilsaam amen ko deenoowo koɗdiiɗo, ko ɗuhoowo famarɓe doole e baayeeji, Lislaam amen ko doondiiɗo, cemmbinoowo jam e deeƴre e nanondiral, islaam amen wonataa abada yiɗde tan rufde ƴiiƴam yimɓe e dow amdaare.”
(…)

Tonngol : Bookara A. Bah