Wasiyaaji cellal daɓɓi : Ndillee ! ndillee !

0
1530

Ndillee ! ndillee ! Ɓoyii haaleede, winndaama haa tampaama : fooftere heewnde moƴƴaani e cellal, joɗnde juutnde moƴƴaani e cellal. Heewnoo wiyeede ko yo neɗɗo duumo e coftal ɓalli, walla duumoo e yahndaade ñalnde fof, hay so hojomaji seeɗa, so dañaama 30 hojom ñalawma kala. Jooni kadi, won wiɗtooɓe newni golle kadi : « won ɗeen golle nder galle, hay so ko hojom walla ɗiɗi haa tati, ina mbaawi lomtaade 30 basiyanooɗi ɗii ».

Ndillee ! ndillee ! Ɓoyii haaleede, winndaama haa tampaama : fooftere heewnde moƴƴaani e cellal, joɗnde juutnde moƴƴaani e cellal. Heewnoo wiyeede ko yo neɗɗo duumo e coftal ɓalli, walla duumoo e yahndaade ñalnde fof, hay so hojomaji seeɗa, so dañaama 30 hojom ñalawma kala. Jooni kadi, won wiɗtooɓe newni golle kadi : « won ɗeen golle nder galle, hay so ko hojom walla ɗiɗi haa tati, ina mbaawi lomtaade 30 basiyanooɗi ɗii ».

Teskaama ɗuum ina usta ñawbuuli ɓernde e ɗaɗi ƴiiƴam, jabet, nguɗu, taasiyoŋ… Hono no porfeseer Brad Cardinal to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Oregon to Dental Dowlaaji Amerik « joopaa ɗoo ko coftal ɓalli newingal, tuugingal e golle ñalnde kala, ɓeydaa seeɗa yahdu walla dille. Waɗde coftal ɓalli jahdungal e nguurndam e golle neɗɗo, ɓuri newaade e yahde to boowal coftal ɓalli ».

Yeru, ɗeeɗoo geɗe : – So aɗa golloo e nokku baɗɗo taakaw, ŋabbiraa koyɗe, mbaasaa ƴettude masiŋ ŋabbinoowo ; – So a jolii e kaar aɗa fayi nokku, njippo-ɗaa so a faandiima, njokkitiraa yolnde heddiinde ndee koyɗe ; – Teddinee gollaade nder galle … – Yahru jolɗe daɓɓe fof koyɗe ; – So a wottiima walla a hirtiima, yahndo ; – So aɗa haala e telefoŋ, aɗa waawi yahde aɗa arta e nder nokku ngon-ɗaa oo, ɓuri jooɗaade ɗo gootel.

Feso safroowo SIDA

Ñalnde 29 saawiyee ɓennunɗo oo, jaaynde «La Provence» to Farayse, habrii wonde laboratuwaar opitaal Timone to Marseille woni ko e hebaade hoolkisaade feso safroowo SIDA e 48 jarlitiiɗo, wonduɓe e SIDA. Ko adii ɗuum, tawi ngo karribaama e jawdi (kullon), tee tawaama e ngo moƴƴi. Heddii ko jarribaade ɗum e yimɓe. Ɗumɗoo noon ɗaɓɓii duuɓi 10 golle e wiɗtooji e ngalu. «Njuuteendi jarribo ngoo ko hitaande. Yarlitiiɓe ɓee pesetee ko laabi tati, tee ko ponɗe tati njaribtee haa anndee hol heen fonndo ɓurngo moƴƴude. Maa wood heen kadi rokkaaɓe placebo (palasebo), woni pesee ndiyam ɓolam ɗam alaa safaara. So ngooɗoo jarribo joofii ɗoo e hitaande, maa jarribo woɗngo waɗe e 80 ñawɗo gonduɗo e SIDA.

Renndini ɗum ko BAB