Siñcaan Njaakiri noddii, pulaagu nootiima

0
1939

Wuro Siñcaan Njaakiri, e ballal Geno yuɓɓinii ñalɗi ɗiɗi pinal pattamlami ñalnde 28 e ñalnde 29 lewru juko hitaande 2013. Ñalnde 27 ndee waaldaa ko jamma gunndabi. Gooto fof ena heppani puɗal naange ngam yiyde ko ŋarɗi e nande ko weltinta fittaandu, deeƴnata hakkille. Kewuuji ɗii mbaɗi ko to duɗal wuro ngoo.

Ñalawma gadano oo, golle ɗee nguddiraa ko quraana tedduɗo. Nde janngoowo quraana oo joofni, rewi heen ko konngol bismaango Arɗo-dipitee Siley Aali Abdul Aali Bah. 

Wuro Siñcaan Njaakiri, e ballal Geno yuɓɓinii ñalɗi ɗiɗi pinal pattamlami ñalnde 28 e ñalnde 29 lewru juko hitaande 2013. Ñalnde 27 ndee waaldaa ko jamma gunndabi. Gooto fof ena heppani puɗal naange ngam yiyde ko ŋarɗi e nande ko weltinta fittaandu, deeƴnata hakkille. Kewuuji ɗii mbaɗi ko to duɗal wuro ngoo.

Ñalawma gadano oo, golle ɗee nguddiraa ko quraana tedduɗo. Nde janngoowo quraana oo joofni, rewi heen ko konngol bismaango Arɗo-dipitee Siley Aali Abdul Aali Bah. 

E nder konngol makko, o adii tawo ko bismaade jamaanu ngarngu nguu e nder wuro Siñcaan Njaakiri:

“Banndiraaɓe, sehilaaɓe, hoɗɓe tedduɓe, e innde am, e innde ɓesngu Siñcaan Njaakiri e kuuɓal, emin mbiya on, onon woppuɓe haajuuji tiiɗɗi e hammeeji jojjuɗi, taƴi jolɗe ngam arde nootitaade e noddaango Siñcaan Njaakiri,  bismilla mon e wuro men, bisimilla mon e nder ɓerɗe men. Paamee ngon-ɗon ko e nder galleeji mon, e nder ɓesnguuji mon. Ko on weertanaaɓe jeese e leece”.

Caggal bismaango ngoo, kanko Siley Aali, o jokki ko e faamnude no wuro ngoo hoɗiri e hitaande 1910, gila e galleeji 12 walla 13 gummorinooɗi to wiyetee Palel Fulɓe sara Kayhayɗi haa e ko addani ɗi maantaade nokku oo e hoɗde ɗoon to bannge durngol e to bannge remru. Haa hannde, e wiyde makko, koɗi e Siñcaan Njakiri ko ɗiiɗoo cuuɗi fulɓe: Njaakirinaaɓe, Bunngunaaɓe, Nduwetɓe e Hooƴonaaɓe. Hoɗni Siñcaannaaɓe ɗoon walla rokki ɓe nokku oo ko biyeteeɗo Bees Aamadu. E oon sahaa ko oon laaminoo falnde Kayhayɗi ndee(chef de canton de Kaedi).

Caggal Siley Aali rokkaa konngi ko arnooɓe e inɗe gure mumen walla yimɓe teskinɓe arnooɓe e teelal, nootitaade e kewu nguu. Ko ɗoon professeur Huseyni Hammadi Kaŋŋe Jallo, rokkaa konngol sabu mum wonde jibinannde wuro, ganndo ganndal toowal e fannuuji ceertuɗi, jiilooɗo e nder leyɗeele keewɗe ɓamtiiɗe, jahruɗe yeeso. Haala makko, kanko Huseyni, juutaani no feewi. Ko waajo feewde e renndo ngoo o ɓuri teeŋtinde:

 “En njettii, kadi en nduwaniima ɓeeɗoo sukaaɓe adduɓe ngoo miijo, dadiiɓe kadi haa ngo jibini ɗiiɗoo ñalɗi. Wuurtinde ko jeyi e nder nokku mum ena moƴƴi no feewi sabu neɗɗo yo yiɗ hoore mum, yo teddin ko jeyi. Neɗɗo mo daranaaki ɗeen geɗe dowrowe, wonata ko deftotooɗo e nder sahaa mum. So ɗum ɓennii ena moƴƴi kadi nde mbaɗtaten hakkille e baylagol jamaanu nguu e ɓosgol sahaa oo woto en keedde caggal, ɓooyen huutoreede. Mbaɗten hakkille e geɗe ɓamtooje haa teeŋti to bannge faggudu e nder nokkuuji men. Mi hesɗitinii salminaango e bismaango feewde e hoɗɓe arɓe ɓee. Yo Geno yoɓ ɓe moƴƴere. On njaaraama!”.

Ko ɗoon, caggal konngol ngol, golle ñalɗi ɗii to bannge pinal puɗɗii. Seppo ganni, holliroowo remru adii e dingiral. Jabboowo, luwoowo, gaawoowo, bekkoowo, demoowo, kiwoowo, coñoowo, doɓtoowo e dimndoowo ngari ena ndeggondiri, luurdaani. Nde ndema gasi hollireede ko ngaynaaka lomi yolnde. Rewɓe fulɓe ñaantiiɓe haa njooɗi, suɗiiɓe cuɗaari laaɓtundi, ngari ena njima njimri ɓooyndi sanne. Ɓeeɗoo mbeelnii ko ɓirduɗe e daɗi. Ɓeya njogii ko jaɓɓorɗe e lalorɗe. Ɓeyatoo ndoondii ko cupporɗe, kore ɓetirɗe e butelaaji nebam sirme ko jiidaa e heednaaɓe e sumalleeji, boloŋaaji e burle. Bannge funnaange dingiral ngal ngoni toon ko kagguuji e ngaafuuji hanki gila nde diwaaji njolaani. Ko ɗoon njiyataa cawɗi kuusaaɗi, peewniraaɗi guri borti kecci, ɗaati haa nanndi e wiro hartaako. Hoɗɓe ena ngoni e njeeɓeegu, kaawisaaji e najooje ena curi ɗumen no cefre baali tan haa ƴaro nayi naati dingiral. Wonti hankadi, ngoppee suka, ndaaree yumma mum. Oo fannu coftal ɓalli heewaano yiyeede e nder dingire Pulaagu. Aynaaɓe ɗiɗo poɓɓii, ɗiɗo cawndii, nayi, biigi, gayi ɓuji, kalhali e garbaaji e gooleeje coorondiri, dingiral iirti haa punndi ruuki haa yimɓe majjondiri. Taasoor Labbo e Sammba Jombolo ndonki nanngude koye mumen, gooto fof yahri bannge.  Gadano oo jogii e saawaali, yimi jotondiral hakkunde pullo e labbo. Ɗimmo oo tanndini hoɗdu, nanngi e tufnde fantaŋ haa juuti wayli leeɓol, jolti e njaru, jarfi rewɓe fulɓe e worɓe fulɓe haa ɓalli ngulli. Ko daande tiisubaar dartini golle ɗee.

Kikiiɗe, ko fannuuji tati mbaɗaa: dognirgal pucci, ɗaɗndu gelooɗi e fuku koyɗe hakkunde sukaaɓe Ɗalhaya e sukaaɓe Siñcaan. Ɓe mbaɗaani kippuuji, ɓe njillondir, ɓe peccitii e senngooji ɗiɗi. Ko e oon sahaa goomu pinal Seyyeen wuro Moolo yettini nulal feewde e Siñcaannaaɓe. Ɓe kaali, ɓe mbaɗi jime paayodinɗe. Jamma oo ko yeewtere Habii Muusaa Bah. Tiitoonde mayre ko nafoore jaŋde. Habii Muusaa ko jannginooɗo engele to gootal e duɗe hakkundeeje Kayhayɗi kadi ko o pulaariyanke teskinɗo. O haalii ko jaŋde nafata, no jannguɗo waydata e mo janngaani, o waɗtondirii ko waɗde wasuyaaji feewde e ɓesngu Siñcaan nde waɗtata semmbe mum e jannginde ɓesngu mum. Ko yeewtere ndee uddi golle ñalawma ɗee.

Ñalnde 29 ndee, golle ngudditiri ko ƴaro baali. Agaaɓe, ɓe caayaale leltiiɗe, jeesaaɗe haa ɗaati, gujaaɗe haa neyɓi, ngari ena ɓoornii kartaaji, ena piilii taggaaji. Gooto fof ena rewnii jawɗi peewɗi e damɗi baali dawnaaji walla ngafeeji. Ɓe ngarnoo ko ƴeewtaade no dingiral ƴaro ngal siforii gila e beeyni ɗii no kaɓɓiraa haa e no pijirlooji ɗii ndarorii. Baali ɗii ngaraani tawo, ɓe ɗaldi ɗi ko ɓoraaji maɓɓe. Ɓooytaani daaɗe marañ ndilli bannge funnaange, hakkillaaji keedti toon. Ko Jibi Maamuudu Soh, Daawda Abuu Bah e Aadama Bah, agaaɓe yontaaɓe e nder nokku oo, ngoni e arde. Ɓe njoliri gooto-gooto. Kamɓe tato fof kadi, ɓe jeyaaɓe ko e wuro Siñcaan ngoo. Agaaɓe heddiiɓe ɓee fof, ngummorii ko wuro Agriis, funnaange Siñcaan. Ko Usmaan Umaar Bah e wondiiɓe mum. Baali peewɗi, payɗi njiyaama e oon beetawe haa mawɓe yahnooɓe hankadi haa ɗeɓi yejjitde ngaynaaka no wayatnoo, murti haa won e heen naati e dingiral ena ngulla, tinaani.

Nde ƴaro ngoo gasi ko Demmba Sanngoot yeewtani yimɓe ɓee golwole baɗnooɗe e nder diiwaan Boosoya e worɓe jaambareeɓe waɗnooɓe ɗeen ñalaaɗe. Yimɓe fof mbeltii. Demmba ko suka maabo cafɗo lamɗam, baawɗo konngol, jiɗaaɗo e nder ooɗoo sahaa. Nde o gasni ko debbo gawlo ena wiyee Jeynaba Gawlo Ñaŋ to Jowol rewo, juttiri mo daande nde waɗtaaka ndiyam. Tuugnorgal ñalawma ngal kadi ko ɗoon haaɗi. Gooto fof fayti galle njaatigi mum, fooftoyii.

Golle ɓamtoyi ko jamma, caggal kiraaɗe. Jeewte tati e tinndinoore njuɓɓinaama e oon jamma:

– Yeewtere Hammadu Abuu Soh, ndeen fayti ko e diine.
– Yeewtere Mayram Sammba Bah, ndeen fayti ko e ñawu mbiyeteengu sidaa  nguu.
– Konngol Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu. Njaay Saydu Aamadu adorii tawo ko njettoor fayde e sukaaɓe wuro ngoo, caggal ɗum o naatani darnde nde suka foti daraade e nokku mum e nder sahaa mum. O wattindorii ko waɗde wasiyaaji tati paytuɗi e dental, jaŋde e golle.
– Wattindii waɗeede e oon jamma ko tinndinoore fattamlamre nde tiitoonde: aadaaji ɓooyɗi e kesam-hesaagu.

Ñalɗi Siñcaan mbaɗii faayiida sanne sabu ɗi mbaɗii jaŋde, ganndondiral, gostondiral miijooji e mbelemma. Pulaagu nootiima Siñcaan no feewi. Ena jeyaa e gure nootitiiɗe: Ligisayba(yimɓe 30), Njokkudi, Ngappugu, Agriis, Deysarak, Jaaɗulo, Moonngel, Seyyeen wuro Moolo, Seyyeen Gababe, Cuuc, Sey Nimaadi, Seenoyel, Ɗalhaya, Maafoondu, Loƴol, Wuro Mbaayɓe, Marayse, Jiinge (yimɓe 16), Lobbudu, Awoynaat, Seyriib, Caalon Kelle, Lemuud, Jowol e Kayhayɗi ko jiidaa e jibinannde wuro ngoo ummoriinde to nokkuuji goɗɗi. Yoga heen ko ɗoon mbaalti ñalnde 27 ndee. Rajo Gorgol ne ɗawaani Siñcaannaaɓe e bannge ngo heediri oo. Ngo neldi ko Bah Sammba Haaruuna e Alhajji Suraa Gey ngam humpitde ɓe ndañaano tawtoreede kewu nguu no ñalɗi Siñcaan Njaakiri njahrunoo. Taasoor Wañ, Sammba Jombolo, Demmba Sanngoot, Mamma Baylel Faal e Jeynaba Gawlo njeyaa ko e jirwinɓe ñalɗi ɗii.

Gelongal Fuuta lollirɗo
Njaay Saydu Aamadu