Annduɓe, alɗuɓe, ɓe ngalaa dipoloom gooto

0
3256

 

 

 

 

 

 

 

 

Ina hawraa wonde ƴellitaare karallagal kesal kumpital ina jeyaa e geɗe ɓurɗe tammbaade ɓamtaare winndere ndee e ɗii duuɓi 30 cakkitiiɗi. Ina jeyaa mbiy-ɗen, sibu fannuuji goɗɗi ganndal kadi ƴellitiima no feewi. Kaawis nana ɗoo noon, sibu ɓurɓe maantinde e ndeen ƴellitaare karallaagal kesal, yoga e mum en ngalaa hay morso seedantaagal toowngal (ko wiyetee dipoloom toowɗo koo). 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ina hawraa wonde ƴellitaare karallagal kesal kumpital ina jeyaa e geɗe ɓurɗe tammbaade ɓamtaare winndere ndee e ɗii duuɓi 30 cakkitiiɗi. Ina jeyaa mbiy-ɗen, sibu fannuuji goɗɗi ganndal kadi ƴellitiima no feewi. Kaawis nana ɗoo noon, sibu ɓurɓe maantinde e ndeen ƴellitaare karallaagal kesal, yoga e mum en ngalaa hay morso seedantaagal toowngal (ko wiyetee dipoloom toowɗo koo). 

So karallaagal kesal haalaama, internet e kaɓirɗe jahdooje e mum (ordinateeruuji e telefoŋaaji …) ina njeyaa e fannuuji hakkilaaji ngidotoo miijaade. To oon fannu noon, inɗe 4 haa 5 ɓuri lollude heen : Bill Gates (Microsoft), Steves Jobs (Apple), Mark Zuckerberg (facebook) … Ndaa, ɓeeɗoo fof ngalaa hay dipoloom toowɗo gooto, kamɓe fof e wonde annduɓe… tee alɗuɓe no feewi. Ko ɓe yimɓe fellitɓe, muñɓe, nehiiɓe, kono kadi ko ɓe welde tiiɗe… Limten heen :

Bill Gates naatii e informatik gila 1963, tawi ina yahra e duuɓi 13 ; sibu ko ndeen o fuɗɗii winndude dognirgal (porogaraam) makko gadanal, kanko e sehil makko biyeteeɗo Paul Allen. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard ko e hitaande 1973 omo yahra e duuɓi 18. E hitaande 1978 ɓe cosdi sosiyatee biyeteeɗo Microsoft oo. Ko ndeen o woppi jaŋde ngam hiilnaade topagol dognirɗe… Ko toon o anndondiri e biyeteeɗo e Steve Ballmer jogorɗo haflinoyeede ngardiigu sosiyatee oo. Duuɓi 30 caggal ɗuum, Microsoft ko ɓujiri to bannge informatik. Bill Gates kadi woni ɓurɗo alɗude e winndere ndee, sibu ngalu makko ina millee e 77 miliyaar dolaar (23 272 480 000 000 MRO : 23 ujunere e teemedde jeeɗiɗi e ɗiɗi miliyaar ugiyya).

Mark Zuckerberg : kanko oo sosi laylaytol ɓurngol lollude e winndere ndee hannde biyeteengol facebook (faysebuuk). Hanko ne o naatiino duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, kono o fuɗɗorii ɗoon ko topaade dognirgal ngam waawde jokkondirde e sanɗaaji ɗi o janngidtunoo toon. Ko e hitaande 2004 wonnoo. Nde o teskii daraja majjum, o woppi jaŋde, o sosi sosiyetee makko keeriiɗo. Ko ngaal dognirgal woni facebook mo miliyaar neɗɗo huutortoo hannde oo. Ɗum noon Mark Elliot Zuckerberg alaa hay seedantaagal gootal. Ngalu makko ina millee e 30 miliyaar dolaar (9 067 200 000 000 MRO : ujunaaje jeenay e capanɗe jeegom e jeeɗiɗi ujunere miliyaar ugiyya).

Michael Dell : Kanko ooɗoo, kanko ardii sosiyatee lolluɗo biyeteeɗo DELL, peewnoowo ordinateeruuji. Jaŋde makko nawiino mo haa duɗal jaaɓi haaɗtirde Texas. Ko ɗoon o sosi sosiyatee makko, omo yahra e duuɓi 19 fat (1984). O woppi jaŋde. O alaa ɗum noon hay morso seedantaagal. Ngalu makko ina millee e 15,9 miliyaar dolaar.

Steve Jobs : lebbi jeegom o janngi e duɗal jaaɓi haaɗtirde Reed College. Duuɓi 4 caggal ɗuum, e hitaande 1976, tawi omo yahra e duuɓi 21, kanko e biyeteeɗo Steve Wozniak (duuɓi 26) ɓe cosi sosiyatee biyeteeɗo Apple Computer ; ko ñalnde 1 abriil 1976 wonnoo. Ko kamɓe miijii, ngollii yoga e geɗe maantinɗe e ganndal informatik e pentugol kaɓirɗe : iMac, iTunes, iPod, iPad, iPhone ekn… Ina gasa, so wonaano peelelaagal makko, tawa ordinateeruuji gooɗɗi hannde ɗii ngoodataano, sibu heewɓe ina mbiya hay Microsoft ko e masiŋaaji Apple tiimtii… Kanko ne hay dipoloom gooto o jogaaki. Kanko oo Steve Jobs, ko o neɗɗo kadi pamɗuɗo haaju e jawdi aduna. Seede mum, ko dolaar gooto sosiyatee makko keewɗo jawdi oo yoɓatnoo mo hitaande kala ; ngalu makko ummortonoo mo ko e ngañaari juuɗe ɗe o jogii e kaalisaaji joɗɗinaaɗi e bankeeji. Kanko wiyatnoo “mi yiɗaa wonde ɓurɗo alɗude nder cehe… Ko ɓur-mi yiɗde, ɓuri himmande mi, ko kala nde pay-mi e leloyaade, tawa miɗo waawi wiyde : “hannde, en gollii ko faayodini’’ ». Steve Jobs sankii ko e hitaande 2011.

Lawrence Joseph Ellison : Oo ne, ko golloowo. Kam janngini hoore mum. Kanko ardii sosiyetee peewnoowo dognirɗe paabi keɓe (bases de données) biyeteeɗo Oracle (Oraakle) nde o sosi e hitaande 1977. O alaa morso dipoloom. Ngalu makko ina millee e 43 miliyaar dolaar.

Paul AllenPaul Gardner Allen : oo ne waɗi ko duuɗi ɗiɗi fat to duɗal jaaɓi haaɗtirde Washington State University ngam toppitaade topagol dognirɗe ordinateeruuji. Kanko e Bill Gates cosdi Microsoft e hitaande 1975. O alaa hay dipoloom gooto.

Ɓeeɗoo ɓe limtu-ɗen ɗoo ɓee fof, ko Ameriknaaɓe. Woɗɓe ina ngoodi to leyɗe goɗɗe, e nder fannuuji gannde goɗɗi. Yiɗde wiyde tan, so neɗɗo ina njogii heblo lesleso moƴƴo (ko wayi no Bakkaa), ina jogii pellital e muñal e peelelaagal (ɗee geɗe fof noon mbeeɓaani heɓdude), wondude e welde tiinde, ina gasa tawa ina waawi waɗde ko maantini. Kono kadi ina moƴƴi ɓeyden heen yankinaare e himme, e famɗikinaade e geɗe aduna. Ɓeeɗoo ɓe limtu-ɗen fof ko yimɓe ɓe ngalaa cambal-cambal, ɓe ngalaa “njiyee kam’’, tee ina hasii kadi ko yimɓe jurumdeerɓe…

Bookara Aamadu Bah
Ƴoogirde