Maanditaare Daande leñol

0
1460

 

Ñalnde 14 e 15 feebariyee 2015, Baaba Maal mawninii maanditaare duuɓi 30 goodal Daande Leñol e nder Nuwaasot, tawi ko e teddungal Mohammed wul Abdel Asiis, hooreejo leydi ndii.

Nii woni ardorde Diɗɗal ngal suɓiima fuɗɗoraade leydi Muritani ngam yoɓde diminna e ruttude teddungal fayde e ɓesngu leydi ndii fof e kuuɓal, ɓiɓɓe fulɓe e keertal.

Ko maa Muritani ɓenna nde leyɗeele keddiiɗe ɗee ndewa heen, ko wayi no leyɗeele Afrik Santaraal (Afrique Centrale) e leyɗeele Orop. Daande Leñol waɗtindortoo ko leydi Senegaal heedde maayirɗe hitaande ndee. Ɗum firti ko hitaande ndee fof, diɗɗal ngal wonata ko e geɗe maanditaare ndee. Leydi njontaandi fof noon, e wiyde Daande Leñol, ko mawɗo ndiin leydi rokketee teddungal maanditaare ndee.

Nii woni Umaar Wad, keedo kalfinaaɗo fiyakuuji Daande Leñol ummii Ndakaaru, ari Nuwaasot ngam heblude no ñalɗi ɗii potata tammboreede. O jokkondiri e won e pelle e won e yimɓe teelɗuɓe ko wayi no Fedde Ɓamtaare Daande Leñol e Fedde Tijjaani Aan, ɓamti Leñol e Fedde Haɓɓere Giɗli Rewɓe Bagodin. Ardinaa goomu njuɓɓudi nguu ko Sammba Neene Sal.

Umaar Wad ɗacciri ɓe golle ɗee, ruttitii Senegaal haa ñalnde 8 walla 9 lewru colte, arti kadi ngam ƴeewtaade ɗo geɗe ɗee njahrata e ngam heɓɓitaade heen ɗo waɗi lohre ko adii nde maanditaare ndee yettotoo.

Ñalnde alkamisa 12 colte, Baaba Maal naati Nuwaasot heedde 18w50hojom. Njaɓɓii mo to Boowal laaɗe diwooje Nuwaasot ko terɗe goomu njuɓɓudi maanditaare ndee, e sehilaaɓe makko heeriiɓe. Jamaanu keddiingu nguu sabboyii mo ko Otel Tufeyla, nokku ɗo o aadorii jippaade ɗoo. Aduna nootitiima e garal ngal haa dingiral Otel oo ɓitti. Hay mo tawtoraaka ngooɗoo futuro ena fota anndude no ñaantungal e coftal e weltaare arnooɓe jaɓɓaade mo ɓee potata siforaade, hay so tawii kuɗol men rewaani heen.

Ñalnde aljumaa 13 feebariyee, Baaba Maal dawri ko rokkirde ballal kaɓirɗe janngirɗe feewde e sukaaɓe janngooɓe to Duɗal 4 to Sebka, caggal nde o juutnii e nafoore jaŋde, teeŋti e jaŋde ɓiɓɓe rewɓe. Heɓi ballal ngal ko mawɗo duɗal ngal hono Sokna Faatimata Jaw lollirɗo Hawo Huseyni Jaw e tawtoreede hoohooɓe jaŋde Diiwaan Rewo oo (DREN du Nord). Nde dokkal ngal e konngi ɗii kempata tawi ko dadiiɓe reenatnooɓe njuɓɓudi ɓee nattitii waawde harŋaade yimɓe hakke e keewal. Gooto fof fof wiyata ko maa yettondira e Baaba Maal.

Ñalnde aset 14, Daande Leñol waaldi ko jamma gunndabi to dingiral ngal ɓe mbiyata Ammbasadoor. Hiirde ndee ko hiirde e hiraande. Jolol ngol (biyee) ngam naatde hiirde ndee, ko 10 000 mbuuɗu. Kono jolol ngol fof e tiiɗde, haaɗaani nokku oo heewde dak haa won e heen ndonki ɗo njooɗii, ndarii haa hiirde fusi. Ɗo sakkitii ɗoo, jolol dartoyiima e 15 000 mb, hay ɗum ne jiirondira. Teleeji 2STV mo Alhajji Njaay to Senegaal e Saahel TV mo Nuwaasoot mbaɗaani ɓe njahatnoo ɓee ko jokkondiral beƴ ngam humpitde ɓe no jamma oo yahri. Kaalis juuraama e oon jamma haa woodi sikkuɓe wonde o ummortoo ko dow asamaan ko jiidaa e cakkaaji ɗereeji kaalis ɗi Baaba Maal logganaa e daande ɗii Alla e weltaare. Hiirde ndee fusoyi ko 3 w 30 h subaka.

Kono ɗum fof e wayde, maanditaare ndee waɗeede e teddungal mawɗo leydi Muritani, addanii won e heen jogaade faayre e kulhuli yo a taw añɓe leñol ɓadtiiɓe laamu ngonaani e honde walla hoomtude Daande Leñol. Won e heen kadi njambiti ko njiyaani ɗoon won e jeese, tawi ko jaale mawɗe e nder Leñol ngol. Baaba Maal noon wiyi ko dawrugol walla ndaartude kaalis addaani Daande Leñol e leydi Muritani. Addi Daande Leñol e Muritani ko ruttude teddungal e aadi ɓooyɗo feewde e ɓeen, ɓe nganndu-ɗaa, ko ɗoftunooɓe mo, ko suusnunooɓe mo, ko semmbinnooɓe mo gila e fuɗɗoode haa e ooɗoo sahaa mo njahraten.

Ñalnde 15, hawri ko e ñalawma alet, jamma mum, Daande Leñol jirwinoyi ko to dingiral fuku koyɗe ngal ɓe mbiyata Estaad Olempik. Jamaanu nootiima, kaalis kadi juuraama maa mbiyaa haa ɓuri ko juuranoo e jamma jawtuɗo oo. Mbiyen tan maanditaare Daande Leñol e ndeeɗoo hitaande waɗtunde duuɓi 30 nde sosanoo, teskinii to bannge ngalu e to bannge keewal yimɓe haa ɓuri ɓennuɗe ɗee.

Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu