Misra ɓooyɗo :Yonta hakkundeejo

0
1938
cuisine.jpg

En ngardiino e daartol men Misra Ɓooyɗo haa ɗoo  : “E yonta iidii laamgalle  Misranaaɓe ndarni laawol njulaagu feewde Nubi ngam heɓde toon kaŋŋe e cuuraay. Ko noon ɓe mbaɗdiri e Palestiin njulaagu, hono no seedtortoo ɗum looɗe petroŋ palestiinnaɓe taweteeɗe e genaale firawna en, e yonta laamsuudu adanngu.” Jooni njokken

En ngardiino e daartol men Misra Ɓooyɗo haa ɗoo  : “E yonta iidii laamgalle  Misranaaɓe ndarni laawol njulaagu feewde Nubi ngam heɓde toon kaŋŋe e cuuraay. Ko noon ɓe mbaɗdiri e Palestiin njulaagu, hono no seedtortoo ɗum looɗe petroŋ palestiinnaɓe taweteeɗe e genaale firawna en, e yonta laamsuudu adanngu.” Jooni njokken

Ndema nder Misra ɓooyɗo. Huunde haawniinde : no misranaaɓe ndeen njiyratnoo ndema nii ina seerti e no tumarankooɓe yillotooɓe leydi ndii njiyrata ka nii.

So en tuugniima e Eskirib en (winndooɓe), ndema ɓuri golle juuɗe ɗee fof  muusde e famɗude ngartam, tawi noon ɗanniyankooɓe, ko wayi no Herodot e Jodoore Sisile, ina njeeɓatnoo ndii leydi coñtundi, moƴƴiri, ndi kala ko aawaa e mum moƴƴat.

So goonga, ndema ina joginoo faayiida mawɗo e nder Misra ɓooyɗo sibu moƴƴugol leydi mum ndema sabu ile e yurmeende Alla. E oon sahaa misranaaɓe ina coña haa heewa, ɗum addani ɓe waawde toppitaade kadi kewuuji pinal e karallaagal e ñeeñal. Heewde coñal ina waɗɗii, nde tawnoo kubbal fawii ko wertallo remaango, fawaaki e coñal.  Ndema kadi ɓuri yowitaade ko e ilam maayo Niil.

Hitaande maɓɓe ko dumunnaaji tati waɗi : Akhel (Ilam) tuggi suwee haa settaambar, Peret (jabbere) e Shemu (coñal). So ilam bippitii, ɓe ndema, ɓe njabba, gawri fuɗa wona e mawnude hakkunde oktoobar e feebariyee. Hakkunde marse e mee remooɓe coña (ɓe keewnoo soñirde ko bafɗi), ɓe lappa, ɓe ƴaaroo, ɓe moofta e paabi walla ɓe ndirka ngam feewnude biyeer (sifaa sanngara). Aɓe ndematnoo gaweeje keewɗe, ko wayi no gemha, walla bukki peewnirtenooki comci walla papiris (papyrus) puɗatnooɗo e powle Niil, kuutortenooɗo e peewnugol kaayitaaji. Takko koɗorɗe walla e nokkuuji toowɗi ɓe ndematnoo heen ko ɓesnooje walla sewo-sewo (laac, dene, salaat,ekn…)

Ngaluuji tago. So a ƴeewii mahaaɗe Misra ɓooyɗe aɗa yiya eɗe cinkiraa kaaƴe, ko wayi no kiri, kaŋŋe, e kaaƴe dime. Ko nguun ngalu tago misranaaɓe mahirtunoo kormorɗe (monuments), e nanndolle (statues), ɓe peewnirtunoo kuutorɗe e kaɓirɗe e cuɗaaje jolo. Ɗum jiidaa e lamɗam e njamndi mbiyeteendi jipse (gypse). Jeereende Arabi e Sinay ina mbaɗnoo kaaƴe galɗuɗe. Oogaaɗe kaŋŋe kadi ina keewnoo e nokku Nubi oo. Ko wonaa ɗuum ko kaaƴe biyeteeɗe Silekse (Silex) kuutortenooɗe e peewnugol taƴirɗe e juwirɗe e ceeɓtirɗe, hay so tawii noon ko kiri wonnoo njamndi ɓurnoondi waawde huutoreede e peewnugol kaɓirɗe.

Ɗemngal. Ɗemngal Misra ɓooyngal ngal ko ɗemngal binndetenoongal duuɓi 3 200 ko idii Iisaa. 

E ngal joginoo 25 alkulal muumal, nannduɗe e alkule ɗemɗe Afrik-asinaaje. Engal joginoo alkule 3 laaɓɗe daɓɓe e 3 laaɓɗe duurtaaɗe. Kono ɗe ɓeydiima heewde caggal ɗuum.

Binndi. Huutortenoo e oon sahaa ko binndol biyeteengol herogilif Misra, peeñngol hedde duuɓi 3 200 ko idii Iisaa. E ngol waɗi hedde 500 maande. Maande ina waawi wonde helmere walla wowlaandu, walla timmoode. Maande ina waawi seertude firo fawaade e ngonka. E ngol huutoree e sifaaji ɗiɗi : sifaa ñeeñal e nder kormorɗe mahiraaɗe kaaƴe walla e genaale… Kono, eskirib en (winndooɓe) keewnoo huutoraade ngol ko e mbaadi kofi, ɓurndi newaade, ummoraade ñaamo feewde nano, tawi noon herogilif ina winndoroo gorol (dow faade les), diidol (nano feewde ñaamo, walla ñaamo feewde nano). Binndi herogilif puɗɗii faameede tan ko e hitaande 1822, caggal jiytugol haayre Rasidun (pierre de Rosette) caggal e duuɓi e kitaale wiɗtooji.

Pinal. Ko ɓurnoo heewde e misranaaɓe ɓooyɓe ko remooɓe haɓɓiiɓe e leydi mum en ngonnoo. Galleeji maɓɓe (kuɓeeje maɓɓe) mahranoo ko tuufeeje leydi, jaggooje ɓuuɓol so naange wulii. Galle fof ina joginoo defirdu hunndaandu, ina waɗi wowru unirdu gawri e fuur piyruɗo mburu. Ɓale kuɓeeje ɗee ko daneeje baawɗe sinkireede noorɗe goɗɗe. Leydi ndii ina wertaa leece huɗo. Ina tawee e majji kadi jooɗorɗe leɗɗe e taabe leɗɗe.

Misranaaɓe ɓooyɓe ina toppitinoo no feewi laaɓal e mbaadi. Ɓe keewnoo ɓuftaade ko e maayo Niil, ɓe kuutortonoo ko caabune peewniraaɗe ɓellere jawdi e kaadam. Worɓe ɓee pemmbatno ɓalli mum en fof, mbisoo uurateeje. Comci maɓɓe ko daneeji, peewniraaɗi bukki. Rewɓe e worɓe alɗuɓe ina mbaɗatnoo heen sahaaji kufneeje e kaalaaji, ɓornoo cuɗaaje, e lallitorɗi. Sukaaɓe ɓee ɓoornotaako comci so wonaa ndañ duuɓi 12. Ko ndeen cukalon ngoron kon kaddotoo, koye mum en pemmbee. Ko rewɓe toppittonoo galleeji, worɓe ndaddoya (njiyloyoo) ko ñaamee.

Ñamri maɓɓe ko mburu e biyeer (sanngara) e sewo-sewo (basalle e laac) e ɓiɗɓe leɗɗe ko wayi no tamarooje. So tawii ko e ñalɗi mbelemma, ko sanngara e teewu. Liɗɗi ɗii e teewu nguu e ndiwri ndii moomete lamɗam, yoornee, caggal ɗum sahee walla juɗee. Kala baawɗo kadi ina waawi waɗde gaaci e ngamri e ñalɗi mbelemma. Kuutorɗe gaaci maɓɓe ko bayli caggal ɗum liite. Aɓe njoginoo kadi pijirlooji keewɗi. Alɗuɓe ɓee ina njahatnoo raddo wallo befagol.

Bookara Aamadu Bah
Ƴoogirde : Wikipedia