Amerik : haa hannde paltoor ina lutti toon

0
1538
PHOdc0fd68a-b2c4-11e4-b0db-8a085d5d6c90-805x453.jpg

Lowre internet wootere to Amerik ina waɗi wiɗto ngam anndude “hakkunde kitaale 60 (nde paltoor woodi toon ndee) e jooni, hol heen nde ɓaleeɓe ɓuri heewde wareede”. Najoore ! Wiɗto ngoo yaltinii wonde “jooni ɓe ɓuri heewde wareede e nde paltoor woodnoo toon ndee”.

Ñalnde wiɗto ngoo saaktaa ndee, hono 9 sulyee 2016, e ndeen yontere tan, polisseji ina pelli ɓaleeɓe ɗiɗo, mbari ɗum en. E ndeen yontere wootere, seppo yuɓɓinanoongo to wuro Dallas ngam seyfitde e suurtude ɗiin warngooji, sagata ɓaleejo gooto felli poliseeji raneeɓe, wari heen njoyo. Ñalnde 18/07/2016 kadi suka ɓaleejo goɗɗo felli poliseeji kadi wari heen tato. Ina sikkaa ɓe mbaɗiri ɗum ko muñtoriɗde ko poliseeji mbarata ɓaleeɓe koo. Ɗumɗoo noon so sakkanaaka feere yuumtata ko e geɗe ɗe moƴƴaani.

Wiɗto mbiy-ɗen ngoo feeñninii wonde “ko kure poliseeji mbarata hannde e ɓaleeɓe to Amerik, ɓuri heewde to woɗɗi e ɓaleeɓe wardetenooɓe piggal e sahaa nde paltoor woodnoo e leydi hee, woni ko idii 1965”. E tuugnaade e limooje mooftaaɗe e duttorɗe Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Tuskegee to Alabama (Amerik), hakkunde 1890 e 1965 ko 2 911 ɓaleejo mbardaa piggal. So hiisaama, ko hedde “39 ɓaleejo mbaretenoo toon hitaande kala”, so wonaa “e hitaande 1892 nde 161 ɓaleejo mbaraa”. Kono, e hitaande 2015 ndee tan, poliseeji Amerik pellii, mbari 258 ɓaleejo”, tee “2016 no fuɗɗorii nii woɗɗoytaa ɗoon”. Heddii ko e oon yonta ɓennuɗo, geɗe keewɗe ina mbaawi kewde yimɓe tinaani. Yeru limooje ɗe Fedde wootere daraniinde jojjanɗe aadee mbappitii to woɗɗi limooje duɗal kaal-ɗen down gal. Aduna oo fof hannde, ameriknaaɓe hoore, ina nganndi añamnuraagu ina lutti doolnude e winndere hee, gila noon e Orop haa Amerik, tee, jogiiɓe ɗiin miijooji ina ɓeydoo dañde semmbe e suusde gacce. Yeru poolguuji partiiji ngañgu to Orop e wooteeji cakkitiiɗi (Farayse (13%), Itaali (29,7%), Hongrie (65,8%), Autriche (24%), Pays-Bas (10,1%) e Belgique (10,1%) ko seede majjum. Almaañ jeyaa ko e leyɗe ɗo dillere añamnguraagu ɓuri leefde, yantude e Espaañ e Portugaal e Angalteer. Daraja Donald Trump dañi to Amerik, kam fof e yooɓaade konnguɗi ɓurɗi nefnaade feewde e juulɓe e kala ko wonaa hono makko, ko seede majjum.

Daartol dey hollitii haa laaɓti wonde kala ɗo miijooji añamnguraagu e ndoolndoolaagu tuddinnoo, ko boomaare lomi ɗoon yolnde : Almaañ, Japon, Irak, Libi, Siiri … Ɗoo e Muritani, pelle keewɗe jojjanɗe aadee ceeraani e ɗaɓɓude ñawndugol batte taccingol e warngooji kitaale 1989-1991, ɗe ceeraani e woytaade ngonka “hardaneeɓe” (Dillannde jojjanɗe hardaneeɓe, IRA…) e jeertinde e “joñgol jaawngol, kulɓiniingol ɓaleeɓe e njuɓɓudi laamu nguu, e konu nguu e janngirɗe kese ɗe konu sompi, ɗo ɓiɗɓe senerooji e koloneluuji ngoni e tuteede ngam lomtoyaade jiknaaɓe mum en”.  

Bookara A Bah