Ko ɗo ngon-ɗaaCoñce e ñeeñal

Coñce e ñeeñal


Un nouvel ouvrage d’Aboubacry Moussa Lam revisite les origines des Peuls

Ŋaro deftere ndee
Ŋaro deftere ndee

Dakar, 23 août (APS) -L’historien égyptologue, le professeur Aboubacry Moussa Lam de l’université Cheikh Anta Diop de Dakar, ne se lasse pas de rechercher les origines des Peuls en proposant récemment un ouvrage, écrit en pulaar, intitulé ‘’Fulbe gila Héli-e-Yooyo haa Fuuta-Tooro’’ (Les Peuls de Héli et Yoyo au Fouta Toro), fruit de ses recherches, coédité par les Presses universitaires de Dakar et les Editions Papyrus Afrique.

L’origine des Peuls a été une préoccupation de nombreux chercheurs. Qu’ils soient Européens ou Africains, chacun y est allé avec sa thèse. Ainsi le Dr Lelèvre (1882) soutient que les Peuls ont des origines gaulliennes à cause de leur teint clair. 

Coñce: Ngatamaare

Ƴiiwoonde
Ƴiiwoonde

 

Ñalnde ñalli aljumaa jofi aset, hoore biir, ɗo wiyetee gite mbiljinii cuwaa, majje lugge, cewɗe, carfuɗe, ɗelñi e tiinde buulel. Ina hawraa nduun lobbudu so majii, kala demoowo, hakkille mu mina arta e ruumaano mum rawane. Jom teskuyaaji en cifoo, mbiya « ko nii dey wayatnoo nde jam waɗa ». 

Nguurndam Aamadu Koli Sal

Aamadu Koli Sal
Aamadu Koli Sal

Jibinannde

Aamadu Koli Mammadu Jaaltaaɓe jibinaa ko heedde hitaande 1926, tuugnaade e yeewtere sakkitere nde mbaɗduno-ɗen e makko. Ɗuum wonnoo ko e hitaande 1996. Caggal naamndal ngal mbeddino-ɗen mo, o wiyi en wonde o yahratnoo e oon sahaa ko e duuɓi 70. Ko ɗuum addani en rokkude hitaande 1926 ndee.

O jibinaa ko e wuro ɗo wiyetee Tiggere Siree maa mbiyen ngo Tiggere Subalɓe e nder falnde Maatam Senegaal. Ko ɗum addani en wiyde mo, kanko Aamadu Koli : “ Gorko Tiggere Njaŋ beeli, Nankasu e njaareende, gorko Baabangol e baabaali, wallere e wali-kaŋŋe”

Daarol : Aduna alaa ɗo darii

Mutal maa puɗal ... alaa ɗo darii
Mutal maa puɗal ... alaa ɗo darii

Wonnoo ɗoo ko laamɗo.

O laamii laamu moƴƴu, leydi ndii fof ina yiɗi mo. Laamu ngoɗngu yani e laamu makko. O waraa, ɓiyiiko dahaa. Oon sahaa ɓiɗɗo oo ina yaara e duuɓi sappo. Ngel nawaa leydi ngoɗndi, angel yeeyee. Joom jawdi yii ngel soodi ngel, waɗi ngel gaynaako pucci, yiɗi ngel, horsini ngel. Oon naamnii ngel holno ngel wi'etee. Ngel wiyi : « Mbi'eteemi ko "Aduna-Alaa-To-Darii". »

Kiriku waɗtii haalde Pulaar (ko ɓooyi)

Kiruku
Kiruku

« Kirikou et la sorcière » ko filma mo Tuubaako biyeteeɗo Michel OCELOT waɗnoo, tawi ko e ɗemngal Farayse yimɓe ɓee kaalata. Oon filma noon ko dowluɗo, ko filma keptinaaɗo, mo nganndu-ɗaa dañiino manoore mawnde e festiwaal mo Annecy 1999. Haala Filma oo noon waylaama waɗtaama e Pulaar. Ko ɓiɗɗo leydi Muritani biyeeɗo Aamadu Muusaa NGAYDE, waɗti ɗum e ɗemngal Pulaar. 

“Wumɓe binndol” : lefol kesol Jalluɗi Jam

Ŋaro lefol ngol
Ŋaro lefol ngol

 

So neɗɗo nimsaniino jamma Jalluɗi Jam e leegal Jamaa Annoore (Misiidin Nuur), ñalnde alkamisa 10 lewru duujal (mee) 2012 ndee, jamma aljumaa jofnde aset oo yoɓii ñamaande haa ɓernde ɓuuɓi  ɗo Galle Sukaaɓe keso ɗoo. Jalluɗi Jam yuɓɓinirnoo ɗii ɗoon jammaaji ɗiɗi ko ngam weltoraade jaltugol lefol mum kesol : Wumɓe Binndol. 
Jamma gadano oo ko aadi hakkunde fedde ndee e sukaaɓe leegal Jamaa Annoore. Jamma ɗiɗaɓo oo ko ngam ɓe ndañaano hawritoyde e wolde mayre to Arafaat fof ena ngara ɗoon ɗo Galle Sukaaɓe Keso ɗoo, nana, njiya, mbaasa naworde heewndu laakara.

Nguurndam Aamadu Koli Sal

Aamadu Koli Sal
Aamadu Koli Sal

 

Aamadu Koli Mammadu Jaaltaaɓe jibinaa ko heedde hitaande 1926, tuugnaade e yeewtere sakkitere nde mbaɗduno-ɗen e makko. Ɗuum wonnoo ko e hitaande 1996. Caggal naamndal ngal mbeddino-ɗen mo, o wiyi en wonde o yahratnoo e oon sahaa ko e duuɓi 70. Ko ɗuum addani en rokkude hitaande 1926 ndee.

Baaye

Baaye
Baaye

Mo woyi maayɗo maa deƴƴu
Mo yeewni ɗum ne, maayda e yeeweende.
Maayde e yurminaade, ko nde jaakoranooɗo ardii
Teeŋti e ɗalɗo baaye, mo anndaa to tiindii.

Yurminiima to jawdi e to ndiwri
Saka e aadee, joom miijooji.
Ko yiɗi maayɓe nguurta fof, ko oo ɓuri
Cinndiiɗo mette, ɗawaaɗo mbelemmaaji.

Tonngooɗe Fooyre cakkitiiɗe

Mballee Fedde men hisnude golle mum

Horsinɓe Fedde Ɓamtaare

Eɓɓaaɗe firooji

1. JakkaaYillo Jakkaa Google-e-Pulaar, ɗoo 
2. Eɓɓaande Pootle 
3."Google e ɗemngal ma"

Peewnanee koye mon tappirɗe

Oɗon mbaawi etaade feewnande koye mom tappirde, tawa oɗon kuutoroo Microsoft Keyboard Layout Creator (MSKLC). Njahee ɗoo, ina faamninaa no waɗirtee

Feewnude tappirde ina newiiOɗon mbaawi awtaade tappirde pulaar min peewnani on.

Dannga waandu : "neɗɗo e sahaa e weeyo"

KIRIKU waɗtii haalde Pulaar

Random image

Abdullay Muusaa Sal, kalfinaaɗo jaŋde (1985-2009)

Waktu oo ina yahra e