Ko ɗo ngon-ɗaarenndo
renndo
"Ganagate" : ina wona walla ko haala tan ?

Caggal nde depitee Faraysenaajo oo takki wul Abdel Asiis ko takki ɗum koo, Mustafaa Limaam Shaafi fawtiino heen wonde “ko wiyaa e Asiis koo ina woodi, sibu kanko e hoore makko o tiniino wonde Abdel Asiis ina moddi e hafeere waɗnoonde to Ganaa, e yonta mo Eli ardinoo Muritani oo ». Ndeen hafeere waɗnoonde Ganaa noon, ina gasa tawa woni ko e laaɓande yimɓe, sibu, ñalnde 27 marse 2013,
“Geese” taggaama wortaaka, “geese” goɗɗo wertaama !
E hitaande 2007, caggal wooteeji laaɓtuɗi hooreleydaagal e nder lewru saawiyee, Siidi Muhammed wul Sheex Abdallaahi fellitii darnude fedde lollirnde ANAIR fotnde huufde gartaangal mooliiɓe to Senegaal e daaynooɓe feewde Mali ngam naattinde ɓe e nder leydi hee, rokkita ɓe hakkeeji maɓɓe walla kam daama ɓe e lor mo ɓe kawrunoo oo.
Ngoppee ñemmbaas

Ñemmbaas ko biineegara renndintee e ɓohe e kibmaasi. Kaas biineegara e kaasuuji sappo ɓohe e buuɗi joy (5) kibmaasi, walla ko ɓuri ɗuum heewde. Ɓuri heewde waɗde ɗum ko sukaaɓe rewɓe e worɓe fof. Ko e bitikaaji ɓe coodata suukara e ɓohe e biineegara e kibmaasi, ɓe ndenndina, ɓe njiiɓa ɗum haa lamma, ɓe ngacca haa ɓohe ɗee coofa e mbuus hee, joom mum yula mbuus oo, wona e ɓuucaade lammo-lammo oo.
Maayreede moƴƴo ɓuri huurdeede bonɗo
Ñalnde alkamiisa 11 abriil, ko ñalngu ciftorgol Umar Bah Mboyna. Umar Bah sankinoo ko ñalnde 8 lewru mars 2012. Kono, sabu ngantu, lajal ngal dirtinaa haa e lewru abriil. Yimɓe heewɓe nootitiima e ñalawma hee. Hay so tawii ko o ñalawma sunaare ne, o waɗaa ko e weeyo Pulaagu dowrowo. Kala ko Pulaagu ena huutortonoo walla ena ñaantortonoo e nder nguurndam mum walla e nder kewu mum, addaama ɗoon.
Faawru Jaati Ngenndi ñaantii ɓale ɗee fof, ñaantiri ɗe nate ɓooyɗe, kaɓirɗe harbiyankooɓe e waɗɗiyankooɓe hanki, nde hoɗdu e ndimaangu njogii joomiraaɓe,
«Ceb-ceb» haa nder kaalis konu !

Ina wiyee wonde, e laamu Maawiyya, ‘gabesi’ (bonannde jawdi ɓurtunde : konngol Muhammed Abdel Asiis) ko huunde huuɓtodinnde wonnoo, sibu ko yimɓe heewɓe mbaɗatnoo ɗum. E laamu Abdel Asiis noon, « jeyi ‘gabesi’ tan ko yimɓe seeɗa, heƴɓe. Ɗumɗoo, hay jahoowo e mbedda tan, ina waawi teskaade ɗum.» E wiyde waɗooɓe politik ɓee noon, «Muritani meeɗaa waade nii bonde ! »
8 marse, juulde rewɓe to Likseyba

Aljumaa 8 marse 2013, rewɓe winndere ndee kala mawninii ñalawma oo, haa yettii rewɓe Likseyba Gorgol, e mbaydi kesiri, ŋarɗundi, ndi heewaani yiyeede. Ko e boowal jaajngal, sara gardiiɗo falnde oo, geɗe ɗee kala mbaɗaa. Ñalnde heen ko juulde ñaldaa.
Guurɗo mo tinaaka so maayii woyetaake!

Duuɓi sappo e ɗiɗi hikka ko oo gorko sañkinoo e tanaa oto ɗo wiyetee Juunndu sara wuro Baydi Kacce Paam Giyaa, hakkunde Podoor e Tareeji, Senegaal ñalnde hoore-biir, 14 lewru seeɗto hitaande 2001. Duuɓi sappo e ɗiɗi hikka, kono rokkaama yo gonɗi woondu makko yo kor e gite ngenndiyanke, ɓesngu, yiɗɓe e yahdiiɓe.
Kodda Neene Alfaa Aali Jaara ɓurɗo anndireede Kummba Maaro Leñaan.e Sammbooru Barka, saajo miñi mum Alasan e Aluseyni, ɗiɗo funeeɓe, baaba mum Faatimata dikaajo e Tijjaani Aan, luuti tokara baabooy mum, yettinii nulal mum haa timmi.
Koɗdigal ko hakke, maa reenee

Ko sawndii caɗeele binndital, gila 19 feebariyee 2013, laamu Muritani woni ko e ɓoftude tumarankooɓe jeyaaɓe e won ɗeen leyɗe (leyɗe worgo saharaa), ina nawta ɗum en cuuɗi mum en. Hol ko addi bone ? Hujja gardinaaɗo oo, ko ɓe njogaaki « kartal koɗaagu ». Ngaal kartal noon ina heewi haala, nde tawnoo haala mum yahiino haa asammbele, nde depitee Kajjata Maalik noddata wul Boyliil, kalifu nder leydi yo ar hujjikinoo ko faati e ɗuum.
Muritani : metteende nguurndam

Geɗe kaawniiɗe ina ngaanni yimɓe hannde e leydi hee. Kulol ina ɓeydoo ñalnde kala : Waagaama too, hoccaama gaa, waraama too, yimɓe kultii hay yaltude, walla hiirde ladde. Ɗumɗoo noon ko gila e Nuwaasoot haa e nder gure goɗɗe leydi ndii.



