Ko ɗo ngon-ɗaa2036, Darnga ?
2036, Darnga ?

Ko jeddondiral : ina wiyee annduɓe Amerik mbiyiino darnga darotoo ko e hitaande 2012 ; Riis en mbiyi wonaa goonga, nge darotoo ko e 2036. Addani ɓe wiyde noon, ko won «haayre» mawnde (meteorit) seedaa e nder niɓɓe kammu, inniraande Apofis (Apophis), jogornde sokkondirde e leydi e hitaande 2036, so tawii alaa ko waɗaa ɗoo e ndeen. Hoto paayee ! Wiyaa ko ina waawi waɗa, wonaa huunde siirnde : sikkannde majjum ina tolnoo e gootel nder 45 000 walla nii, e wiyde annduɓe NASA, e gootel nder 250 000 ;
ɗum ɗoon ko tuugaade e hiisa mo ɓe mbaɗi.
So Alla, laawol Apophis e hitaande 2029, ina woɗɗi en seeɗa : ɗuum ina foti deeƴnude ɓerɗe ; kono ɗuum dey haɗataa wonde eɗum waawi laataade : fof fawii ko e baylagol tiindo Apofis. Ɗum noon, annduɓe ɓe mbiyi « ina ŋata, ŋatataa fof, woɗɗinde koyngal mum ɓuri ».
Hol feere majjum ?
Ina jeyaa e palaŋuuji NASA neldude, e hitaande 2013, laanel potngel joɗɗinoyde « jaabotoongel rajo » dow Apofis, mbele yimɓe ina mbaawa anndude ko siiri tolno maggel, e sahaa kala, e nder kammu he.
So tawaama haa hannde siiraani, heewɓe ina miijoo yo nde bommbe ; kono ɗuum wonaa feere moƴƴere sibu so nde fusii, ko ndeen kadi ɓuri hulɓinaade.
Kono nde tawnoo ganndal suuɗaaki ko ko wirnii tan, annduɓe NASA wiyeteeɓe Edward Lu e Stanley Love, kollitii feere mum en, nde alanaa en tanaa, tawa kadi ina hisma Apofis, woppa ɗum, jokka e haaju mum … : ɗum woni neldude takko (sara) Apofis laanel weeyo tokosel, ngel ɓuraani kabin Apollo mawnude, tawa marsinta ɗum ko semmbe ummiiɗo e naange : fooɗo hakkunde maggel e Apofis, maa selnu Apofis laawol mum, waasa naatde e bolol gaddantunoongol ɗum buɓɓondirde e leydi.
Peeje goɗɗe ina miijaa ko wayi no huccinde e mayre daarorɗe mbele semmbe cereeli naange ina ngulna nde, nde sela bolol bonngol e men ngol. Peeje ɗee kala ina ɗaɓɓi ganndugol timmungol nokku haayre nde e kala sahaa.
So pelɓondiral waɗii
Batte pelɓondiral hakkunde haayre nde 320 meeteer njaajeendi e leydi ina kulɓinii : semmbe majjum (teddeendi haayre nde ko miliyoŋaaji 20 ton) ina yerondira, ko famɗi fof e 875 megaaton (875 miliyoŋ ton), woni laabi 58 000 bommbo mo Aemrik werlinoo e Hiroshima. Geɗe ɗiɗi ina mbaawi kewde : maa wonii Apofis (Apophis) yanii e njoorndi walla e geec. So o yanii e njoorndi, kalitgol buɓɓannde nde ina waawi waɗtude leydi potndi e Espaañ maa Farayse mawnugol, karawal. So o yanii e Geec, bonannde ndee kadi, ko jaasi fof maa fot e ndeya.
Bookara Amadou : Ƴoogirde www.slate.fr






ceerno bookar a jaaraama kadi, e ndee winndannde, sabu a hollii won'de demngal men ina waawi roondaade gannde kese. so doole dokkii dee binndande ina poti rentineede mbadee e deftere, sabu ko heewi e men ko e deftere tolnii tawo, mbele mbaawa naftoraade ngal ganndal. ko wonaa duum ko , AZIZ ina foti hollede oo kabaaru mbele haayta mahde kaso eeleega oo, kaalis o rokkee hayso yim6e2 kam njaha njanngoya to naasa ngam mbaawa suran'de en Apofis waasa rewde sara leydi men. ko waawi won'de heen fof kam yoo fad haa min ngarta moritani darga tawa min ton kam. a jaaraama
Winndu ɗo miijo ma