Aduna mbo naange woɗeewe !

0
2185
3274804258_1_2_sjjq2ssS.jpg

Heewɓe cikkata ko koode ko ina pamɗi, ko ganndal ari jooni ko hollirii wonde ko ngoɗɗeeki majje tan addani ɗe famɗude e jiyɗe men, kono yoga e majje ɓuri naange mawnude laabi ujunnaaje !

Heewɓe cikkata ko koode ko ina pamɗi, ko ganndal ari jooni ko hollirii wonde ko ngoɗɗeeki majje tan addani ɗe famɗude e jiyɗe men, kono yoga e majje ɓuri naange mawnude laabi ujunnaaje !

Yoga e koode walla denndaagal koode cooynoto-ɗen ko naangeeji ɓoli, etee won e majje dewniiɗe tagopeeje (tagopeeje) no naange men ngee nii, no ɗe ɓurondiriri mawneeki nii, ko noon ɗe mbaydi to nguleeki. Won e majje ɓurɗe naange wulde no feewi, won kadi e majje jaasɗe naange nguleeki, won e majje ɓurɗe naange jalbude, won e majje kadi ko boɗeeje.

Yoga e koode cooynoto-ɗen ko naangeeji dewniiɗi tagopeeje, mi yiyaani ko haɗata men ɗaminaade nguurndam e dow wootere e ɗeen tagopeeje, teeŋti gonɗe e nokku mbo ɓadaaki naange mum en haa nguleeki duppa ko woni e dow mum en koo, kadi woɗɗaani nge haa ko woni dow majje fof fenndoo.

Ɗuum waɗi tagopeeje keewɗe njiytaama ina mbanngodoo e naangeeji goɗɗi, won heen ngoni ko e nokku baawɗo huufde nguurndam goɗɗe ngonaani heen, won heen kadi ko paali gaasuuju no tagofeere Rojju (jupiter) nii.

Ko sakkitii yiyteede heen ko tagopeeje tati ina ndewi e naange woɗeewe coy, hakkunde men e ngoon seto ko duuɓi 40 lewndu (hitaande annoore), yiyti ngoon seto ko lonngirɗe ESO gonɗe Cili (Chili), tagopeeje ɗee njerondirtee ko e Raam (Jaayre) walla Leydi (Aduna mbo ngon-ɗen oo). Jooni, caggal ngoo raddo lobbo heddii ko yuurnaade mbela ɗeen tagopeeje won ko wuuri e majje walla alaa. Ko adii fof alaa e sago ɗe mbaɗa ndiyam ndeelam nde miijee won ko wuuri toon, tawde ɗe ngoɗɗiraani noon fof naange majje, kadi yanti heen nge wonaa wulnge no naange men nii, ina waawi tawa eɗe mbaɗi diƴƴe.

Yanti heen alaa e sago kammu (atmosphère) kala heen tagofeere anndanee mbela ina waɗi Oksijen, Asot e gaasuuji goɗɗi keblooji nguurndam, wiɗtude ɗuum saɗtaani nde wonnoo naange ngee ko woɗeewe nge wulaani sanne, yiyde mbeelu tagopeeje ɗee e mayre saɗtaani, e nder mbeelu hee noon geɗe kaalaaɗe ɗee mbiɗtatee nganndanee.

Ɗoo e duuɓi 15 garooji yaama keɓen heen ko laaɓi, tawa juurnirɗe kese naatanii wiɗtude ngoon seto haawniingo.

Hoodere ndee hettanaama innde woni Trappist-1, tagopeeje ɗee ne ko Trappist-1b,  Trappist-1cTrappist-1d.

Trappist-1b wanngotoo naange mum ko e ñalawma e feccere, Trappist-1c ko balɗe ɗiɗi e ko seɓi feccere   seeɗa, ngool banngagol woni ngol leydi men waɗata e balɗe 365, ɗuum firti ko eɗe ɓadii naange majje, kadi eɗe njaawi. Trappist-1d noon suwaa laaɓande en no foti waɗata haa firlitoo naange mum, kono ko hakkunde balɗe 4,5 e 73.

Tagopeeje ɗiɗi gadane ɗee ina waawi tawa eɗe nguli no feewi, sabu eɗe ɓadii naange majje, eɗe keɓa fotde laabi ɗiɗi haa nay ko leydi heɓata e naange e nguleeki (walla lewndu) kono ina sikkaa waasata ɗoo ɓuuɓi e dow majje sabu ɗe kollata naange majje tan ko yeeso wooto, ɗuum firti ko jamma e ñalawma lomlomtondirtaa e dow majje, heen bannge ko jamma haa cay, goɗɗo o ko ñalawma haa cay.

Hamadi Jah

Ƴoogirde