Duɗe Alhajji Mahmuud Bah (3)

0
1934

 

Duɗal Alworabiya Jowol.  Alhajji Mahmuud Bah naatiri Jowol ko jaŋde e eeraango feewde e diine. E wiyde makko, ko annduɓe ndontata annebaaɓe e ko refti heen, almuudo fotaani faaydeede e jelotooɗo. Leelaani, o soppi ɗoon duɗal gadanal Alworabiya e Jowol.e lewru kawle (octobre) hitaande 1941. Ngaddiin ngaal duɗal ena seerti e mbaydi jaŋde ngoowanoondi ɗoon ndii. O adii jannginde ko e les ciluki mawki, damal galle almaami raatib wuro ngoo ena wiyee Ahmad Tuure.

Lawɓe nokku oo cehani mo alluwal mawngal, o feŋi ngal e lekki hee. O ƴeewi sawru, o fiili heen tekkere, omo suuwa e ngommbudi dahaa, omo winndira. Alhajji Mahmuud Bah inniri ngalɗoo duɗal ko duɗal mum gadanal to Makka biyeteengal Al Worabiya. Fannuuji janngeteeɗi ɗoon ko quraana, ɗemngal arab, gannde (sciences) e coftal ɓalli. Duuɓi sukaaɓe winndiiɓe ɓee ndottaa ko e duuɓi jeeɗiɗi. Sukaaɓe wuro Jowol ngoo e gure saraaji maggo keewɗe nootii.

Jaŋde ndee waɗanaa njuɓɓudi ŋarɗundi e kuutorgel-sahaa ngel waktuuji 29 e nder yontere, peccitaaɗi hakkunde limto alkule arab, hijjo e taro regiingo, heen bannge e kuñagol cimooje quraana wonande bannge goɗɗo oon. Ɗum woni sukaaɓe ɓee mbaawi winndude e janngude e faamde ɗemngal arab ngal haa ɓuri jinnaaɓe mumen e taaniraaɓe mumen wiyetenooɓe ko joom gannde en. Nii woni o lelni codol jaawngol e nder nokku hee. Mbaydi ngoɗndi ndi o addi e nokku hee ko jotondiral hakkunde almuɓɓe. E no wiyraa, almuɓɓe ɓee ngonoyii, e oon, sahaa fotde 300 almuudo. Ngam almuɓɓe ɓee mbaasa loritaade e njelaari kadi ñiiɓa e jaŋde mumen, Alhajji Mahmuud Bah waɗani ɓe ko waal-ñaamirdu (ɗo waaletee e ɗo ñaametee). Almuɓɓe mawnasɓe ɓee, o ndaarani ɗumen njatigeeɓe yarlitiiɓe jippinde ɗumen. Wonande jinnaaɓe almuɓɓe jogiiɓe doole haa teeŋti to bannge ndariindi, o ɗaɓɓiri e mumen kolce ɓireteeɗe.

Jagge tiiɗɗe nootii e eeraango makko, gila ɗoon e nder wuro Jowol ngoo haa e saraaji maggo. Ɗo Jowol ɗoo, ko wayi no Demmba Jallo, Hammee Seyni Jaak, Hammadi Kadi Ñaŋ e Ahmad Tuure. E gure saraaji ɗee, o jokkondiri e biyeteeɗo Maambay Bah. O jokkondiri e Qaadii Ceerno Usmaan Bah e Mammadu Umaar Ac to Kayhayɗi, Mbakal Sumaare to Aali Wuuri, Juulde Bah to Tokomaaji e Alhajji Sammba Saada to Ngijilon. Ko noon ne kadi Alhajji Mammadu Safiyatu e Alhajji Tijjaani Tuure. Ɓeeɗoo, gooto heen fof addii ballal mum haa timmi, waɗii heen semmbe mum no fotirnoo no yoga e galleeji Jowol nii.

E ballal Alla, e ballal jagge ɗee, jaŋde almuɓɓe ndee rewi laawol no haaniri, hawraani hay saɗeende wootere. E dow waktuuji joy dottanaaɗi njuulu ɗii, maajo ko huunde farlinaande e dow almuɓɓe ɓee. So ɓe maaja, ɓe mbaɗata ko simbisaaji e kalisoŋaaji daneeji. Ɓe njuɓɓa e gori jahduɗi ɗooftotooɗi jamirooje e ɗemngal arab. Sabu noon keeragol comci maajirɗi ɗii e nanndugol majji e koltu konunkooɓe wonɓe e wolde, seef-kantoŋeeɓe e kumaandaŋeeɓe wonnooɓe e diiwaan hee mbiyi wonde Alhajji Mahmuud Bah ko gaño laamu koloñaal mo suuɗaaki, gonɗo e heblude hawñitere konunkeere. E oon sahaa kadi, almuɓɓe ena nootitoo e duɗal ngal no feewi, ndartaaki. Ɗuum wonani mo ngoƴa mawka, kanko Alhajji Mahmuud Bah sabu ɗemɗe bonɗe jahooje ɗee ena mbaawi addande wuro Jowol ngoo caɗeele walla nii uddude duɗal ngal e ŋañaŋañalde. Nii woni o felliti egginde duɗal ngal Jowol, o faytira ngal Ndakaaru e nder mbunndi laamu koloñal. Haalooɓe pulaar mbiyi:”so a hoolaaki neɗɗo resndu ɗum kaake maa.

Duɗal al Falah Ndakaaru

Miijo Alhajji Mahmuud Bah e sosde ngalɗoo duɗal e Ndakkaru, ko adii fof, ko ngam jaribaade ko laamu tuubakooɓe nguu jogori haalde e duɗal gaddangal haa e les gite mum. E ko refti heen, ko ngam ɓetde caɗeele nguurndam duɗal e nder wuro teeru mawngo wayngo no Ndakaaru nii. Caggal ɗum, ko yerondirde nokkuuji ɗii, ƴeewa heen nokku ɗo ngal fotata ɓurde moƴƴude. E hitaande 1944, caggal nde o waɗi fotde hitaande e Ndakaaru, omo ƴeewndoo wuro ngoo, kanko Alhajji Mahmuud Bah, o nulani biyeteeɗo Aali Bah, yo ar, tawa mo toon. Aali Bah jeyaa ko e almuɓɓe ɓurɓe duuɓi e ɓurɓe heptineede to bannge jaŋde e nder duɗal Jowol. Aali Bah ummii Jowol, ardi e fotde almuɓɓe 150, tawi mo Ndakaaru. Nii woni duɗal Alfalah kesal sosaa, ngal wuuri fotde duuɓi 10, hakkunde sokla e faayre kisal e cellal e caɗeele nguura. E ɗiin duuɓi, fawtaade e wolde adunayankeere wonanoonde ndee, batte kitaale yooro 1941 fayde 1942, ena ndiddi ko heewi e gure goorumma fayde Ndakaaru. E dow ɗuum kadi ko ɗoon, konuuji deenatnooɗi leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe e les njiimaandi Farayse, tuddini. Nii woni Ndakaaru heewi yimɓe haa ɗeɓi diwtude aada. E hitaande 1941, nguurnoo e nder wuro Ndakaaru ngoo ko 95.679 fittaandu. E hitaande 1942, keewal yimɓe wonɓe e nder maggo ko 165.000 neɗɗo. Maa mbiyen e nder hitaande wootere fotde 69.321 neɗɗo ɓeydiima e ko woodnoo koo. Ndeen ukkere yimɓe e ŋakkere nguura mawnii, laamu nguu woni e sakkande ngonka kaa peeje, so riiwtude dowriyankooɓe. Alhajji Mahmuud faamii, e ngooɗoo weeyo teeruyankeewo saɗtungo, duɗal ngal waawataa wuurdude no ngal wuurdunoo Jowol nii. Gaagaa añde mo almuɓɓe ɓee nguurta e njelaari, faayre makko ko mbele, e caɗeele guuraaɗe bayɗe nii jiiɓaade maa laamu nguu e won seernaaɓe ɗal duɗal ngal deeƴde e jokkude golle tawa haljinaani ngal?

Nii woni, o woni e daɗɗude peeje ngam ustude sikkeeji laamu nguu e makko. O waɗti haalde ko ena fota welde ngu e mantude ngu haa e nder batuuji mawɗi tawi omo lemoroo kadi banngeeji goɗɗi ɓurooji yamɗande duɗal ngal. E hitaande 1945, o woni e ƴeewrude hakkille haa to bannge Mali too haa miijo makko yani e wuro Kaay. Nii woni o eggini duɗal Ndakaaru ngal, o faytiri ngal Kaay.

Duɗal al Falah Kaay Mali

Duɗal Kaay huɓɓi fooyre, ƴelliti ɗemngal arab e diine haa faayiida oo suddi denndaangal duɗe hono maggal gonnooɗe e nder leyɗeele hirnaange Afrik gonɗe e les njiimaandi Farayse. Heen sabaabu, ko wonde wuro Kaay ngoo e laabi-celi hakkunde leydi Mali ndii, Muritani, Senegaal e Gine. Tesko-ɗen ko e ɗeeɗoo leyɗeele, ko ɓuri heewde e almuɓɓe duɗal ngal ngummorii sabu batte paayodinɗe ɗe jaŋde al Falah ndee battini e majje. Sabaabu ɗimmo oo, ko darnde e ballal goomu julankooɓe njeegomo haa e njeetato, alɗuɓe, ɓe nganndu-ɗaa, eeraango e jeewte Alhajji Mahmuud njettiima ɗumen nokku, pelliti waɗde heen jawɗeele mumen mbele duɗal ngal ena egga Ndakaaru, feewta nokku mumen.

Ummaade e hitaande 1947, almuɓɓe ngoni e suppitoraade e jookli ɗii kala, ena nootitoo e duɗal ngal, e felo jihaadi ganndal teeŋti e diiwanuuji Fuuta-Tooro (Damga, Ngenaar, Boosoya, Yirlaaɓe, Hebbiyaaɓe, Halayɓe, Tooro e Dimat). No almuɓɓe ɓee mbaamirta ena ngara nii, siftinta ko no fergooji fuutankooɓe ngabbortonoo Sayku Umaar e nder teeminannde 19ɓere nii. Nde timmata hitaande tawi duɗal ngal yettiima 1500 almuudo, hakkunde waali-wuro-en e hoɗɓe arɓe.

Nde almuɓɓe ɓee keewi, duɗal ngal dañii caɗeele to bannge nguura haa Alhajji Mahmuud waɗti yahde banngeeji goɗɗi ena jiggoyoo. O woni e kaan ngonka haa juuti, njuɓɓudi laamu ngonndi ɗoon ndii rokki mo paabi gawri yo o huutoro. Ɗiin paabi gawri mahanoo ko gila e sahaa wolde adunayankeere ɗiɗaɓere ndee, mbaɗaa nguura haa keewi, nguddaa. Kono gila nde wolde ndee gasi, alaa duttaniiɗo ɗi. Ndeen Alhajji Mahmuud dañii hoolaare to bannge nguura nduumiika, ɓeydi semmbe duɗal ngal to bannge njuɓɓudi haa ɓuri ko ngal yuɓɓunoo nde ngal woni Jowol walla Ndakaaru. O yuɓɓini Keblorgal jannginooɓe ngal duuɓi nay. Kala almuudo keblaaɗo, rokkee seedantaagal, fawaade e hattan mum. Caggal duuɓi nay heblo, fotde 400 almuudo mbaɗi kawgel seedantaagal jaŋde lesre (certificat d’études primaries). Ko ɓeen ngoni rogere adannde jannginooɓe, nde Alhajji Mahmuud Bah resndi 50 duɗal kesal. Kala jaltuɗo e duɗal Kaay ngal ko nii yaltiri: alaa almuudo jeloytooɗo, alaa kadi ceerno joɓeteeɗo.

Hono hojom ngaluuji ndañaa haa ɓurti muuyaaɗe duɗal ngal. Ko ɗuum rokki mawɗo oo miijo yiɗde neldude almuɓɓe to Mashrek arab ngam jokkoyde jaŋde e duɗe toowɗe.

Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu