Farayse waaldii e faayre, findii e sunaare

0
1556

Waalde e dow danki, finde e les ganki, waalde e dow ganki, finde e les danki, fof waalde e jam, finda heen ɓuri. Farayse  waaldii e piyanɗe jamma aljumaa, 13 lewru desaambar (jolal), findii e ubbude maayɓe e safrude barmuɓe, ñalnde aset 14 lewru jolal 2015, tawi ndewdaa ɗoon ko ownooɓe (owbeelɓe).

Waalde e dow danki, finde e les ganki, waalde e dow ganki, finde e les danki, fof waalde e jam, finda heen ɓuri. Farayse  waaldii e piyanɗe jamma aljumaa, 13 lewru desaambar (jolal), findii e ubbude maayɓe e safrude barmuɓe, ñalnde aset 14 lewru jolal 2015, tawi ndewdaa ɗoon ko ownooɓe (owbeelɓe).

Jamma aljumaa, 13 jolal 2015 owbeelɓe dadiiɓe pafti pettooji, jogiiɓe petelaaji hare njanii e won e nokkuuji e nder Paris, laamorgo leydi Farayse. Njangu nguu waɗii maayɓe 130 e barmuɓe 352 e nder heen 99 wonɓe e ngonka caɗtuka, paayniika.

Ena sikkaa wonde owbeelɓe ɓee peccii ko e goomuuji tati, jettiiɗi nokkuuji keewɗi e nder Pari. Won e maɓɓe yahɓe to dingiral fuku koyɗe heedde 21w20h. Oon sahaa tawi ko fijannde fuku hakkunde Farayse e Almaañ ena  ruuki e nder dingiral ngal. Faransuwaa Olannde, mawɗo leydi ndii e hoore mum wonnoo ko to nder dingiral too, ena yeeɓa bal. Nde fettaango ngoo dilli, sokla e faayre ɗuhii e ɓerɗe, ndeenka ɓadtiika mo nulani elikopteer, arani mo.  Sabaabu fettaango ngoo ko gooto e owbeelɓe ɓee fettinnoo dadol mum e sara damal dingiral fuku ngal, wartii, nawori goɗɗo.

Won taƴre woɗnde yaaɓani, heedde 21w25h, to Ñaamirɗe Kariyoŋ (Carillon) e to Peti Kammbodse (Petit Cambodge) to tunndo 10ɓo (10e Arrondissement) e nder wuro Pari, haa hannde. Ndeen taƴre walla nguun goomu ari ko e werlaa ɓaleejo, ena jogii petelaaji hare, pelli ko aldaa e paltoor e jamaanu tawanoongu ɗoon nguu. Yimɓe 15 mbaraama heen. Heedde 21w30h, fettaango ɗimmo kadi eelti e sara dingiral fuku Farayse ngal. E oon sahaa gooto walla hojomaaji ɗiɗi caggal mum (21w32h), petelaaji ndillii kadi to tunndo 11ɓo. Ɓeen felluɓe toon ngoni kadi ko e werlaa ɓaleejo. Njangu to 92 mbedda Shanon e ñaamirde wiyeteende Bel Ekip (Belle Equipe) waɗi ko heedde 21w36h. Yimɓe sappo e njeenayo mbaasii heen pittaali mum en.

Nde yahi haa heedde 21w40h, woodi tato e yimɓe owbeelɓe ɓee yaltuɓe e werlaa ɓaleejo mo njolnoo, naati ɗoon e nokku pine e pijirlooji biyeteeɗo Batakalaŋ (Bataclan), ngudditi jeyli e dow yimɓe, mbari heen pittaali keewɗi, ko jiidaa e barmuɓe heewɓe. Ko fijirde mawnde doornoo ɗo Batakalaŋ ɗoo. Heedde saanga 21w53h kadi, fettaango tataɓo dilliti e saraaji dingiral fuku, ko gooto kadi e ow-beelɓe ɓee fettini dadol mum.

Ɗiiɗoo njanguuji fof baɗduɗi e nder sahaa gooto, e nder sahre wootere, ngollii ɗum en ko worɓe njeenayo. Heen njoyo ɓalli mum en keptinaama. Ɓeen ngoni Barahiim Abdel Salaam, Sami Amimuur, Omaar Ismayla Mustefay, Ahmad Al Mohammad e biyeteeɗo Bilaal Hadfi. Tato e owbeelɓe ɓee ndonkaama heptineede walla tawa ɓalli mum en njiytaaka nii, Alla e pafti mum en heewnoode semmbe. Baɗtuɗo jeenaɓo oo, hono biyeteeɗo Salah Abdel Salaam ko naatɗo e sooynde, yiytaakaa tawo. To bannge miijo, ena sikkaa wonde fotata ɗowde golle ɗee ko belsiknaajo biyeteeɗo Abdel Hamiid Abawuud, baraaɗo e pellondiral baɗngal hakkunde owbeelɓe e polis Farayse ñalnde alarba 18 noowammbar to Saint-Denis, e nder Pari. Ko oon woni jannginoowo owbeelɓe ɓee karallaagal konunkaagu, diftagol e peeje njanguuji.

Ardiiɓe leyɗeele keewɗe neldii duwaawu feewde e mawɗo leydi Farayse ngam renndude e ɓesngu Farayse sunaare so wonaa Bashaar Al Asaad, hooreejo leydi Siiri, biyɗo ko heptii hannde leydi Farayse koo ko rewam dawrugol mum to leydi Siiri. Ɗuum ena jeyaa e ko laynata deeneeri owbeelagu e nder winndere ndee.

Njaay Saydu Aamadu (Gelongal Fuuta)