Gollordu FONADH yowitiindu e jeyi leydi

0
1916
gollordu.jpg

Pulaar.org – Jeyi leydi | E ñalɗi 23, 24 e 25 suwee hitaande 2014, fedde FONADH (Mooɓondiral pelle ngenndiije daraniiɗe jojjanɗe aadee) yuɓɓinii ɗoo e Nuwaasoot, to Otel Tufeyla, gollordu yowitiindu e jeyi leydi e nder Muritani e dow gollondiral e UE (Dental Orop), e OXFAM, e gollidiiɓe Espaañ e PNUD (Tuugnorgal Ƴellitaare Fedde Ngenndiije Dentuɗe).

Pulaar.org – Jeyi leydi | E ñalɗi 23, 24 e 25 suwee hitaande 2014, fedde FONADH (Mooɓondiral pelle ngenndiije daraniiɗe jojjanɗe aadee) yuɓɓinii ɗoo e Nuwaasoot, to Otel Tufeyla, gollordu yowitiindu e jeyi leydi e nder Muritani e dow gollondiral e UE (Dental Orop), e OXFAM, e gollidiiɓe Espaañ e PNUD (Tuugnorgal Ƴellitaare Fedde Ngenndiije Dentuɗe).

Ina tawtoranoo ɗiin ñalɗi : nulaaɓe pelle remooɓe ; nulaaɓe pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ; fiilaaɓe nokkuuji mum en, dipiteeji, nulaaɓe pelle taccinanooɓe artiraaɓe ummoraade Senegaal; yimɓe tuugnorteeɓe (Ministuruuji e guwerneeruuji ɓooyɗi e jagge toowɗe e nder laamu) ; nulaaɓe partiiji politigi ; nulaaɓe ceŋɗe golle keeriiɗe ; jooɗaniiɓe juɓɓule e pelle adunayaŋkooje gollodiiɓe Muritani, yimɓe tuugneteeɓe bismaaɓe ummoriiɓe Senegaal e Mali.

E nder ñalawma gadano oo, gollordu nduu udditiri ko konngol Mammadu Saar koolaaɗo fedde FONADH, caggal nde o bismii gollidiiɓe fedde ndee e denndaangal tawtoraaɓe gollordu nduu, o holliti ko wonde sabu himme mo leydi jogii e nder nguurndam aadee, ko ɗum saabii hannde pooɗondire leydi ina jeyiaa e ko ɓuri teeŋtude e luure gonɗe e nder ngenndi hee hannde, haa ko e ɗum saaboo iñcuru e nder renndo hee.

Yoga e teddiniranooɓe gollordu nduu ƴettii konnguɗi ngam yettude Fonadh e gardiiɗo ɗum, ko wayi no gardiiɗo gollondiral e Espaañ, nulaaɗo dental oropnaaɓe (U.E), Sokna Mariyam Baro gardiiɗo OXFAM e nder Muritani. Kono konngol ɓurngol teskinde ko konngol Ekkehard Strauss jooɗaniiɗo Diiso toowngo pelle ngenndiije dentuɗe e nder Muritani ko feewti e jojjanɗe aadee : o holliri ko nduuɗoo gollordu ndu Fonadh yuɓɓini hannde ko yowitii e jeyi leydi ina yahdi e paandaale ɗe Biro jojjanɗe aadee e nder Muritani ngo o ardii ngoo daranii e yiɗde wallondirde ɗum e laamu nguu e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje. E miijo makko jeyi leydi keeriiɗo jeyaa ko e jojjanɗe kala aadee to bannge renndo e to bannge politigi kono kadi jeyi ndenndaandi ina jojji e kala ngenndi ngam gaddanaade ɓesgu mum ƴellitaare huuftidinnde. O wiyi renndo fof ina foti ndaartude sifaa mum keeriiɗo no yuɓɓinirta jeyi leydi hakkunde mum, tawa ina tuugnii e pinal mum e finaa tawaa mum. O joofniri ko yettude Fonadh nde jogii miijo yiylaade peeje moƴƴe ngam ñawndude gagga jeyi leydi kadi ɗaɓɓiri ɓe heen ballal maɓɓe. E ɓe keblii e ngaal banngal e wiyde makko, wallondirde e kala gollotooɓe e nafoore ndenndaandi to bannge wasiyaaji e peeje karalleeje ngam ndaartude peeje jamyame e wallondirde e laamu e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje.

Ko adii noon nde loowdi gollordu nduu yaaɓantee tigi rigi, won filma gooto holliraa ɗoon, ƴettaaɗo e diwaan Tararsa oo ; filma oo hollirta ko seedanfaagal remooɓe oon diwaan hol no leyɗeele mum en ndemateeɗe walla nokkuuji mum en durnirɗi loppitirtee e juuɗe mum en ina tottee woɗɓe.

Ko caggal ɗumɗoon, ardiiɓe gollordu nduu kolliti tuugnorgal golle ɗee no njaarata : ɓe kolliti wonde jeewte ɗee maa peccite e doge jeeɗiɗi garooje ɗee :

– Sariya memtotooɗo jeyi leydi mo toŋ. 83 127 ƴettaaɗo ñalnde 5 suwee 1983, yonta mum e sababuuji mum to bannge politigi. Daɗɗata ndeen yeewtere ko Isselmou ould Abdel Kader ;

– Ngonka jeyi leydi e nder diwanuuji tati e Muritani : Brakna, Gorgol e Trarsa. Daɗɗata yeewtere ndee ko Aamadu Umar Jah, Aamadu Abdul Jah e Yero Demmba Njaay.

– Leydi, ƴoogirde nguurndam, kuutorgal njeñu : hol dawrugol to bannge ndema potngol ƴettaneede ɗum. Daɗɗata ko Aamadu Tijjaani Jah.

– Tijjagol luure e peeje maslugol majje. Daɗɗata ɗum ko Aali wul Ahmed.

– Humpito Senegaal e bellitgol jiilgol jeyi leydi e nder nokkuuji (meeriiji) : hol no joom mum en naatirta heen, e hol ko wonata heen ballal pelle ɗe ngonaa laamuyankooje. Daɗɗata ɗum ko Alfaa Bah (jeyaaɗo e fedde ENDA).

– Humpito Mali e bellitgol jiilgol jeyi leydi e nder nokkuuji (meeriiji) : hol no joom mum en naatirta heen e hol ko wonata heen ballal pelle ɗe ngonaa laamuyankooje. Daɗɗata ɗum ko Usmaan Barka Jallo (jeyaaɗo e fedde AOPP)

– Kubbe (lempe) pawotooɗe e leydi e Muritani. Daɗɗata ɗum ko Ahmeddu wul Muhammed Faal.

Yeewtere waɗaama heen e heen rogere kala, tawtoraaɓe gollordu hee kala ndokki heen miijooji mum en, ɗum alɗinii jeewte ɗee no feewi, kono kadi ngam yiɗde yaltinde heen peeje e wasiyaaji memotooɗi, tawtoraaɓe ɓee peccitii e goomuuji nay, ɗiin ngoni :

Goomu 1 : Humpito Senegaal e Mali e bellitgol jiilgol jeyi leydi e nder nokkuuji (meeriiji) : hol no joom mum en naatirta heen e hol ko wonata heen ballal pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ɗe Senegaal e ɗe Mali.

Ardii goomu nguu ko Maamuudu Haaruuna Joop e ballondiral e jirwinooɓe : Alfaa Bah e Mammadu Lamin Caam (Senegaal) e Usmaan Barke Jallo (Maali).

Goomu 2 : Tijjagol luure e peeje maslugol majje. Ardii ɗum ko Aali wul Ahmed (PNUD).

Goomu 3 : Juurnitagol sariya jowitiiɗo e jeyi leydi e sariyaaji ciynooji ɗum : jerondiral et peewnitgol juɓɓule e sariyaaji ngam cemmbingol jam e nder renndo. Ardii goomu oo ko Me Jabiraa Maarufaa

Goomu 4 : Jojjanɗe aadee, jiilgol fiyakuuji jeyi leydi e kuutorogol jawdi ngam ƴellitaare to bannge faggudu e renndo. Ardii goomu nguu ko Me Miin wul Abdullah.

Heen goomu fof, caggal nde diisnondiri, hollitii njeñtudi golle mum, kono batu nguu hawri ko yo suɓte e nder ɗum fof wasiyaaji sappo ɓurɗi himmude tawa ko ɗiin caaktetee e nder joofnirde gollordu nduu.

Ñande 25 suwee 2014, fillitooɓe gollordu nduu (Aamadu Umar Jah e Maamuudu Haaruuna Joop) njettini batu nguu, e tawtoregol hoohooɓe gollodiiɓe e juɓɓingol gollordu nduu, toɓɓe sappo ɓurɗe himmude e welde rewindaade ngam siyneede.

Ko nii ɗi ciforii :

1° Yuurnitaade sariya jowitiiɗo e jeyi leydi mbele amo teskoo ɓurondire hakkunde yimɓe gonɗe e nder makko ɗee, o waawa ɗum ñawndude (waali-wuro en to daande maayo, rewɓe, sukaaɓe, kinɗe ɗawaaɗe, maccuɓe, wonduɓe e sii’uuji…).

2° Yuɓɓinde dente kuuftidinɗe jowitiiɗe e jeyi leydi.

3° Darnude goomu miijotoongu, ndewintoongu golle e kala ko yowitii e jeyi leydi e nder Muritani.

4° Lelnude duttorgal wonande denndaangal luure jowitiiɗe e jeyi leydi, ñawndaaɗe heen eɗe cuwaa ñawndeede fof.

5° Firde e ɗemɗe ngenndiije, caggal ɗum saakta sariyaaji jowitiiɗi e jeyi leydi.

6° Waylude goomuuji daraniiɗi tijjagol luure e jiilgol mum en, naattina heen pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ngenndiije, diwaniije e nokkuuje e kala gollotooɓe ɓe ɗum toɗɗii.

7° Jooɗtaade lajal duuɓi joy tawa alaa ko ɓeydata e jiiɓru wonndu e jeyi leydi ngam rokkude denndaangal gollotooɓe ɓe ɗum toɗɗi ɓee, jot no njiytiri peeje juumtuɗe feewde e saqqaaji leydi.

8° Newnande remooɓe roofolɓe peeje no keɓirta jawdi liggorteendi ngam ɗum waawa gaddaanaade en kisal to bannge nguura.

9° Lelnande pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, peeje gollorɗe ngam wallitde ɗe no ɗe tijjorii luure e hol no ɗe ñawndirta ɗum en.

10° Siftinde laamu nguu aadi mo waɗdanoo e hitaande 2003 to Maputo (Mosammbik) so gaddaade hitaande fof maa ɓeto kaalis (budget) leydi mum taƴ ko ina tolnoo e 10% e nder ɓeto kaalis hee ko ina fota liggoreede ndema.

Ko caggal ɗiiɗoo wasiyaaji sappo, hooreejo FONADH, hono Saar Mammadu ƴetti konngol ngam yettude denndaangal tawtoraaɓe nduuɗoo gollordu e gollidiiɓe wallondirɓe e Fonadh haa ɗii ñalɗi mbaawi yuɓɓineede, ko wayi no UE, PNUD, OXFAM intermoon/Coopération espagnole, haa teeŋti noon kadi o wiyi e Gardiiɗo OXFAM ɗoo e Muritani, hono Sokna Mariyam Baro, sabu gollondiral ngal alaa happu piɓdangal e Fonadh. Ko caggal ɗuum o bayyini ƴeesagol gollordu nduu.

Siimtani ɗum Fooyre Ɓamtaare ko Maamuudu Haaruuna Joop

—————————————–

Kabaaru : Emin nganniyii udditande on ɗoo damal jowitiingal e jeyi leydi, sabu amen teskaade eɗum jeyaa e ngoƴaaji ɓesngu leydi ndii hannde, teeŋti noon e hoɗɓe daande maayo mawngo (Maayo Senegaal). Sariya jeyi leydi gollorteeɗo hannde e nder leydi ndii oo, naataani hakkillaaji yimɓe ɓee walla won heen kiisorii sariya oo ko garɗo ina teetta leyɗeele mum en. Ko ɗum waɗi njiɗ-ɗen ko damal ngal wona piroowal sariyaaji ɗii e ɗemngal pulaar, sila ɗi, kadi heɗtoo on to bannge miijo ngo njogi-ɗon heen e kabaaruuji ɗi ndokkaton ko feewti e luure e tooñanngeeji jolooji heen. Njiɗ-ɗen ko damal ngal wona damal gostondiral hakkunde mon e Fooyre Ɓamataare.