Hol ko meerotoo Muritani ? Jarabi laamu

0
1941
7035001-10765466.jpg

Ɗuum jiidaa e yeruuji bonannde goɗɗi keewɗi, gardooji e kaaɗi kaɓɓagol e laamu. Jooni ne, ko maa Alla faaboo Muritani, sibu ko ɗiin bawɗi bonɗi puɗɗii tunngeede ɗoo, nde ministeruuji tati kaali mbiyi yo hooreejo leydi ƴam manndaa tataɓo mo o fawnoo junngo makko e kaamiilu o wiyi o ƴamataa. 

Ɗuum jiidaa e yeruuji bonannde goɗɗi keewɗi, gardooji e kaaɗi kaɓɓagol e laamu. Jooni ne, ko maa Alla faaboo Muritani, sibu ko ɗiin bawɗi bonɗi puɗɗii tunngeede ɗoo, nde ministeruuji tati kaali mbiyi yo hooreejo leydi ƴam manndaa tataɓo mo o fawnoo junngo makko e kaamiilu o wiyi o ƴamataa. 

Tee, ko ɓe kaali koo no wayi roondaade fitina nii fof, hooreejo leydi oo, alaa ko haali heen. Pulaar noon na wiya wonde “so mawɗo deƴƴii, jaɓii”.

E nder wootere e tonngooɗe Fooyre ɓennuɗe,  en kollitiino wonde “Hooreeɓe leyɗe Afrik ko nangtiiɓe e jappeeje mum en”, Pierre Korunziza kam tabitiniino ɗum haa ɗum jibinii iiñcuru bonndu e nder leydi mum, hannde nii Burunndi ko ko naati e nder  yiriinde hare hakkunde ɓesngu, maa Alla faaboo ɓe. E jonte ɓennuɗe ɗee ko Denis Sasu Ngesoo to Konngo Barasawiil, caggal nde waawni memtagol doosgal leydi mum, yuɓɓini wooteeji ɗi laaɓtaani, hay renndo adunayaŋkeewo ngoo jaɓaani arde seedtaade, oo happiima poolgu nguu, kono kadi ñalnde jofnde alet, nde conndi waalii dukde worgo wuro laamorgo ngoo. Ko addi ɗum ? Ina sikkaa ɗum jotondiri ko e calagol wooteeji ɗi. Maayɓe e gaañiiɓe puɗɗiima limteede heen… 

To Cad, Idiriisa Deebii wiyi ko maa rokkitee fartaŋŋe laamtaade daawe goɗɗe caggal nde laamii duuɓi noogaas e joy, ɓesngu caadnaaɓe njaɓaani teeŋti noon e pelle renndoyaŋkooje ɗee, ceppii e mbeddaji, laamu sokii, leɓtii ɗum en. Kono o waɗtini ko waɗde ko o welaa, o laamtii manndaa joyaɓo. Ina jooɗtoraa Ripobilik Demokaratik Konngo, e gardagol Josef Kabilaa ko e ngool laawol hebori rewde.

Kono ɗum fof e wayde noon won kadi, ɗo ɓerɗe ɓuuɓi seeɗa, ɗum ko to Benin, sabu toon kam Hooreejo leydi oo ɗaɓɓaani manndaa goɗɗo, yuɓɓinii wooteeji laaɓtuɗi, hay kanndidaa mo o ɓurnoo yiɗande oo ɓennaani (ko heewaani e leyɗeele Afiriik), fooli ko Patrice Talon (kaɓdiiɗo makko mo o tuumnoo yiɗiino fosnude mo). Nde woote njoofi, adii jaɓde wooteeji ɗii ndewii laawol fof ko poolaaɗo oo (Zinsou), o ruttii o duwanii poolɗo oo. Ɗum ina addana en wiyde wonde Benin luulndaani jikke sabu e kitaale 90 kamɓe ngadii yuɓɓinde ko lollirnoo “Conférence nationale” caggal ɗuum ɓe njuɓɓini wooteeji,  Mathieu KEREKOU  foolaa woppiti jappeere mum.

E nder lewru marsa 2016, woote waɗii to Niseer, hay so tawii Mammadu ISUFU nanndidintaake e heddiiɓe ɓee (sabu ko e mannda makko ɗiɗmo o yahrata), wooteeji baɗɗi Niseer ɗi “njooɗaani” : hol no kawgel wonirta hakkunde laamiiɗo  leydi e nanngaaɗo ina waɗaa e kaso ? Fooɗondirooɓe lefol ina poti fotde fartaŋŋeeji.

To Senegaal ne woote diisnorɗe (referaandoom) waɗii toon : Makki Sal e sahaa nde fiiletee e 2012 huninooma maa “artir lajal laamagol e Senegaal e duuɓi joy” sabu Abdullaahi Wad waɗtiino ɗum duuɓi jeeɗiɗi (7).  E nder yolnde hee, o naamnitiima Diiso sarɗinoowo (Conseil constitutionnel) mbele omo jogii hakke waylude Doosgal leydi ngam ustude manndaa Hooreejo leydi. Diiso ngoo jaabtii mo wonde “eey wonande manndaa paaɗo, kono manndaa mo o woni jooni oo, o alaa hakke ustude ɗum”. O wiyi ɗum noon maa o heddo e “e wasiya Diiso ngoo”, ɗum jibini duko heewngo hakkunde wonanɓe Makki Sal e luulndiiɓe ɗum, sabu ɓeen mbiyi o waɗii “wakh wakhet” (o ñaamtii konngol makko). Ko waawnoo heen wonde fof, wonanɓe Makki Sal EEY en poolii ALAA en luulndinooɓe. Ko ɗum waɗi duko ngoo hedditii ko e : mbele jaabawol Diiso Doosgal ngal ko wasiya tan mo fotaani tonngude Makki Sal e waɗde ko wiynoo walla noon ko ɗum yamiroore farliinde e makko so tawii kay o yiɗaa yaɓɓude doosgal leydi ndii ? So tawii noon ko goonga haaletee, ngoon duko herƴinii weeyo politigi Senegaal.

Hol ko meerotoo Muritani ?

E winndannde men ɓennunde en kollitiino wonde Wul ABDEL AJIIJU wiyi “ɗaɓɓaani mannda goɗɗo” kono kadi en keɓiino wiyde won taarayirlooji mbaɗata e leydi hee, ina paayni en. E nder lewru marse hee, hilfaaɓe laamu nguu ngoni ko e ɓeeynaade yimɓe ɓee : kiliifa kalfinaaɗo kaalisaaji adii wiyde wonde “dipiteeji ina poti waylude Doosgal leydi ndii ngam rokkitde Abdul Ajiiju manndaa goɗɗo walla ko ɓuri ɗum nii mbele ina timmina golle moƴƴe ɗe waɗata ɗee” kadi e miijo makko ko ɗum “ɗaɓɓaande ɓesngu nguu”. Ɓooytaani, Kiliifa kalfinaaɗo sariyaaji refti kañum ne e kaan haala yeeso Asaambele haa o jaabondiri heen e won e dipiteeji biyɗi mo “o alaa  hakke haalde kaan haala e yeeso Asaambele”, o jaabtii ɗum en tan ko wonde ko kanko “teyi”. Refti e ɓeen ko jooɓnaaɗo konngol laamu nguu, oon ne holliti ko “Hilifaaɓe ɓee ko kaali koo toɗɗii tan ko kañum en, eɓe njogii oon hakke”, ɗum firti ko laamu nguu bonnaani ko ɓe mbaɗi koo, so tawii kay, no heewɓe miijorii hannde “mbar nii wonaa to Abdul Ajiiju ɗum ummorii ?”. Ko waawi heen wonde fof, ɗum fuɗɗiima jibinde duko e nder taariindi politigi oo : FNDU, haɓɓere partiiji sappo e go’o luulndiiɗi ɗii mbiyi ko ngalaa e ɗuum, etee so laamu fennaani hilifaaɓe ɓee, hay “kaaldigal hakkunde laamu e luulndo dooɓanoongal ngal ɓe ndartintu ɗum”, e ɗum weñii yoga e yimɓe haa e nder yimɓe nannganɓe hooreejo leydi ndii junngo (konngol Lalla mint Hassena e nder Asaambelee).

So en njuurnitiima Doosgal leydi ndii,  kuulal 29 won ko haali ko yowitii e memtagol maggal : “Ko adii nde hooreejo leydi ɓamata golle, ma o woondira ɗiiɗoo konnguɗi garooji : “Mi woondirii ALLA, bajjo oo timminde golle ɗe kalfinaa-m-iI ɗee e dow peewal e nuunɗal, e dow kormagol Doosgal leydi ndii e sariyaaji mum, e dow reende nafoore ɓesngu Muritani, daɗndude jeytaare mum e ndimaagu mum, ngootaagu ngenndi ndii e kisal leydi ndii. Mi woondirii ALLA, bajjo oo, wonde mi ƴettataa feere, walla mi yantataa e feere ƴettirteende sabu memtagol Doosgal leydi ndii, teeŋti noon e ko yowitii e lajal  ngal hooreejo leydi dottanaa, kam e mbaadi no ɗeen laje kesɗitinirtee, mbaadi cifaandi e kuule 26 e 28 Doosgal ngal”.  Kuulal 26 kañum wiyi ko “Hooreejo leydi waawi fiilteede (toɗɗiteede) ko laawol gootol”.

Ɗeeɗoo kuule fof kolliti tan caggal memtagol Doosgal leydi ndii e hitaande 2006, ko wonde hooreejo leydi dottanaa lajal laamagol mum ko duuɓi joy, etee so woodii toɗɗiteede ko laawol gootol foti wonde, etee kuulal ngal ina teeŋtini, e nder geɗe ɗe potaani memteede, geɗal jowitiingal e laje dottaaɗe ɗee. Kono ko ɓuri himmude e kuulal 29 ngal ko woondoore fawaande e hooreejo leydi, sabu men wonde juulɓe e hormaade deftere ALLA ndee, so neɗɗo huccitii e aduna fof woondii, eɗen njooɗtorii tan maa hormo woondoore mum.

Wonande hilifaaɓe laamu nguu, ɓe ngalaa hakke hollitde miijo ngo ɓe njaltini ngoo e nder joɗnde fotnde no Asaambele nasiyonaal sabu doosgal ngal wiyi, e nder kuulal 99, “hokkaa hakke ƴettude feere  memtagol  Doosgal leydi tan, ko hooreejo leydi e gondugol e terɗe Parlamaa. Alaa eɓɓaande memtagol doosgal baawngal yeewteede e nder Parlemaa tawa ko jaasi fof tataɓal terɗe  wooturu e cuuɗi hee siññinaani ɗaɓɓaande ndee. Kala eɓɓaande memtagol doosgal waawata yettineede woote referaandoom ko maa  ɗiɗaɓal terɗe Parlamaa (Asammbelee e Senaa) njaɓa ɗum e nder woote cuuɗi ɗii.

Alaa feere memtagol doosgal waawi ƴetteede tawa ko nde yeddittoonde goodal dowla oo, walla fiɓnde yowitiinde e lomlomtondiral demokaratiyankeewal e laamu, fiɓnde hollitoore wonde lajal laamagol hooreejo leydi ko duuɓi joy tee kadi waawata fiilteede tan ko laawol gootol no siforaa e kuule 26 e 28 gonɗe dow ɗee.

Hay so tawii won wiyooɓe wonde ko ɓe ɓiɓɓe leydi, eɓe njogii hakke no kala ɓiɗɗo leydi hollitde miijo maɓɓe, kono kadi  hoto yejjite wonde won wutteeji ɗi ɓe ɓoornii (Kilifaagal e nder njuɓɓudi laamu) ina farlini e maɓɓe hakke raɗaade miijo maɓɓe (droit de réserve) e won e nokkuuji peeñcu, sabu joɗnde nde ɓe njooɗii ndee, kala ko ɓe kaali e nder peeñcu maa jaaynirɗe, hiisetee ko miijo Gowornoma mo ɓe njeyaa oo. Ko ɗum nii jeyi sabaabu dukooji hannde ɗii, miijo hannde ina yaaji ko ɓe “nelaaɓe”, ɓe mbiyaa “ko sibooruyaagal tan ɓe ngondi” kono eɗen nganndi kadi, haalpulaar en ina njanoroo safalɓe wiyde “so a nanii boobo capaato ina jaayta huunde tawata ƴetti ɗum ko e nofru tilliisa”

Ina jeyaa hannde e ko foti wonde ngoƴa men kadi hol darnde “woondoore” jogii hannde e nder renndo men, tawde wonii ko ngo renndo  juulɓe, eɗen njogii kadi fartaŋŋe enen fof e nder leydi wonde juulɓe, sabu hannde teskaa ko e nder renndo men hee, wayi ko no sabu jawdi, laamu, neema ina jarani won heen yaɓɓude sariyaaji dowla e sariyaaji diine lislam kala e deftere mum.

Eɗen ñaagoo Alla tan yo a taw ko haaletee jooni koo, ko yeewtere tan, tawa kala ko eɗen mbaɗoya yo a taw ko e dow kormagol Doosgal leydi men, daɗnda en e “jangol woondoore”.

Gelaajo