JEYI-LEYDI E DAANDE MAAYO : HOLI BATTE SARIYA MO TONNGOODE 83 127 HITAANDE 1987

0
2206

Leydi, teeŋti noon e ndi swaalo ndi, ko e ngaluuji tago ɓurɗi himmude ɗi yimɓe hoɗɓe daande maayo njeɗaa, ɗum wonani ɗumen sewnde wuurnoore,  ñawndana ɓe saqqaaji maɓɓe kala kamɓe e ɓesnguuli maɓɓe. Ko ɗum waɗi faggudu daande maayo, gila e waalo ngo haa e jejogol ngol, ko ndema e ngaynaaka, sabu ko e ɗiin nokkuuji  ndema golletee, so tawii ko caggal toɓo walla duttugol  ilameeje.

Leydi, teeŋti noon e ndi swaalo ndi, ko e ngaluuji tago ɓurɗi himmude ɗi yimɓe hoɗɓe daande maayo njeɗaa, ɗum wonani ɗumen sewnde wuurnoore,  ñawndana ɓe saqqaaji maɓɓe kala kamɓe e ɓesnguuli maɓɓe. Ko ɗum waɗi faggudu daande maayo, gila e waalo ngo haa e jejogol ngol, ko ndema e ngaynaaka, sabu ko e ɗiin nokkuuji  ndema golletee, so tawii ko caggal toɓo walla duttugol  ilameeje.

 

Ko ɗiin nokkuuji ne kay ɓuri henanaade nehgol jawdi. Ko ɗum waɗi kala e nokkuuji leydi he ɗo toɓo yanata walla ilam naatata, gila dawaa dawi, ko ko jeyaa fawaade e tippudi renndo mum : to bannge leƴƴi ɓaleeji ɗi ko ɓuri teeŋtude e jeyi mum en fawii ko e galleeji enɗam walla koɗki gure. To bannge safalɓe ɗum ɓuri yowitaade ko e leƴƴi maɓɓe (tiribiiji) nde wonde kadi faggudu maɓɓe ɓuri yowitaade ko e ngaynaaka, kala leñol e maɓɓe haɓantoo ko hippude bertalle durnirɗe jaajɗe.

Dowla Moritani noon gila jibinaa e kitaale 60, woni ngoƴa mum dowrowo ko hol no tabitinirta mbaawka mum e wertaango keeri leydi ndi kala e yimɓe  hoɗɓe e mum. Ɗum saɗtiri no feewi dowla o, nde wonde hakkillaaji ɓuri mahaade tawo ko e aadaaji e juɓɓule gaadanteeje, hay to bannge jeyi, yimɓe ɓe ngoongɗini tan ko jeyi gaadanteejo. Ko ɗum waɗi denndaangal sariyaaji jowitiiɗi e jeyi leydi ƴettaaɗi, gila e jamaanu koloñal, ciynugol mum saɗtii walla mbiyen won ɗo aamnaaki.

Sariya mo 83 127 hitaande 1983 ɓamranoo ko yiɗde yuɓɓinde jeyi leydi e nder Moritani tawa faandaare mum rowrowre ko wellitde laamu e jeytaare huunde e ngaluuji tago tawa ina golloroo ɗum e nafoore ndenndaandi. Faandaare sariya o in waawi fecceede e pecce tati :

1- Anniya laamu ko laɓɓitinde jeyi leydi hol no foti siforaade e leydi he. Jeyuuji ko tati tan : jeyi laamu keeriiɗo, jeyi keeriiɗo tawa ko teelɗuɗo wonande ɓiɗɓe leydi e jeyi ndenndaandi ngonndie njiimaandi laamu.

2- Kala jeyi tuuginooɗo e jeyi joowre, jeyi leƴƴi walla kinɗe nattii jaɓeede walla nii hiisetee ko woodaani. Kala kadi mo waawaa dallinde jeyi mum tawa fawii ko e golle jiytiniiɗe (leɗɗe loraaɗe, boyli, mahdi, batte ndema ekn..), ɗum firti kala ko alaa batte ko joganoo, ko jeyi laamu. Ko ɗum waɗi hay ko anndaa ko ko jeyanoo, so tawii jooɗiima duuɓi sappo gollaaka yantii e bayti laamu (jeyi laamu). Laamu noon ina rokki joom en jeyuuji joowe walla jeyuuji leƴƴi fartaŋŋe rentude e juɓɓule kese (Kooperatifuuji) nduttoo, peccitoo leydi mum en e nder jeyi teelɗuɗo.

3- Ko laamu rokkata leydi wonande jiɗɗo ɗaɓɓude jeyde hettere leydi e nder ko hiisetee hankadi ko jeyi laamu keeriiɗo oo. Jeyi ndenndaandi rokketaake, yeeyetaake kono ina luɓee, ina hasee tawa noon fof ko e yamiroore laamu. Laamu ina lelni sarɗiiji mum hol no neɗɗo dañirta leydi haa wonta jeyi mum mo taƴi hattan mum tawa ina waawi yeeyde, rokkirde walla luɓde.

Eɗen poti faamde wonde ina jeyaa e ko saabii laamu ngu ƴettude ooɗoo sariya ko yiɗde ɗum laaɓtinde e yuɓɓinde tippudi jeyi leydi sabu e ɗum jeyaa e sarɗiiji ɗi leyɗeele e pelle adunayankooje ballitooje en ɗaɓɓunoo ngam waawde wallitde en. Ɓeen wallitooɓe njiɗi ko yo jotondire yimɓe to bannge jeyi leydi ngon jotondire qiimirteeɗe kaalis. Ɗum woni ñamlooɓe kaalis ko wayi no bankeeji so ina ñamla tawa ina nganndi mo ñamlondiri (tawa wonaa leñol fof ñamlondiri) tawa kadi joom leydi ina waawi ñamlaade kaalis, jukna leydi mum, joom ñamaande daña ɗo nangtii.

So tawii e nder ko huuftidini, eɗen mbaawi wi’de wonde sariya oo ko sariya moƴƴo, nawroowo yeeso sabu amo wallita ƴellitaare faggudu, ittataa teski-ɗen ko no o siinira nii, o ƴetti ko mbaadi teetgol leyɗeele janane. Sabu no ɗum yahri nii, jom leydi en e nder daande maayo teskii ko ɗo ndematnoo fof Administarasiyon ittii ɗum rokki yimɓe woɗɓe ɓe njeyaaka e nokku he, haa ɗum ɗeɓi wayde no leñam-leñaagu nii. Sabu so tawii faanditanoo heen ko ƴellitde faggudu ndema ɗum yiyaaka tawo, sabu yoga e yimɓe rokketeeɓe leyɗeele ɗe ngonaa remooɓe, ko julankooɓe, ɓe keɓata leyɗeele ɗe ko e perfeeji e governoruuji banndiraaɓe maɓɓe(teskini heen yoga e ɓeen ko safalɓe) , ɓe nduttoo ɓe njeya ɗum woɗɓe, ɓe caawa kaalis oo ɓe njahda heen. Leyɗeele teetiranoo ko ɗaminaade rokketeeɓe ɓe maa liggo leyɗeele ɗe leydi ndi naftoroo, kono ɗum wayaani noon, eɗen mbaawi ni wi’de e nder leyɗeele teemedere fof dokkiraaɗe e daande maayo he, ko golletee heen hannde diwaani leyɗeele sappo (10%).

Fannu goɗɗo ne ko caggal ko  lolliri « Ewenemaaji », artiranooɓe Senegaal ndokkaama leyɗeele taccinanooɓe walla nii heen sahaaji hay ɓe taccinaaka, e nder ɓeen, heewɓe coomiima heen tawi meeɗaa yahde Senegaal, kono kadi ina jeyanoo e oon sahaa e politigi laamu Maawiya waylude mbaadi koɗki daande maayo, ɗum waɗi won ittaaɓe tan to koɗnoo dow, mbiyaa yoo ngar koɗta e gure janane, ndokkee leydi. Ɗum fof hannde ina addi jiiɓru mawndu e daande maayo he sabu tetananooɓe leyɗeele mum en njiɗi heɓtude kaake mum en, jogiiɓe leyɗeele ɗe mbiyata wonde kañum en « keɓri ko laamu, ko laamu waawi heɓtude e mum en », laamu ne suwaa ummanaade tottitde joomum en leyɗeele mum en, eɗen kuli nii mbar pollugol laamu sidioca waɗtata oon ɗamaamuya « koyɗol muumo ».

Ko ɗum waɗi jom leyɗeele en aadanteeɓe njirata ɗum kono jinngere nii kaake mum en teetaama rokkaama woɗɓe (foksineeruuji, julankooɓe e woɗɓe) e tee ɓeen ngollaaki leyɗeele no ɓe ndonkirnoo golloraade ɗum nii sabu nakkere ilam. E tee e sahaaji ɓennuɗi ɗi, nde wonde yimɓe daande maayo haqqillaaju mum en ko ownanooɗi, ko goonga ɓe ndartiima ngam falaade ɗum haa won heen njeeyi pittaali mum en (wuro Sillaa to gorgol) kono noon doole njerondiraani.

Ñalawma hannde oo teskini ko remooɓe to daande maayo to ko ummaniiɓe yiɗde heɓtude leyɗeele mum en, ina jeyaa noon ko saabii ndeedoon darnde waame politigi garɗunooɗo e piilgol Siidi Muhammed wul Sheex Abdallaahi. Sabu e nder tuugnorgal makko politigi e nder kampaañ makko, o huninooma artirde yimɓe taccinanooɓe, tottita ɗum en leyɗeele mum en, mumtude kala tooñanngeeji e loruuji pawanooɗi e leñol ɓaleeɓe. Ko oon ɗamamuya e heppere nde won ɓeen njogii e baasgol Administarasiyon daranaade ɗum, addani won heen ummaade mbele ina teeɗtira doole mum en leyɗeele mum en ( ko ɗum woni ko waɗi Calgu e Baabaaɓe ko). Ina foti teskeede wonde ko ɗum ummondere hesere haaɗaani tan e Barakna, kono gorgol e tararsa fof, yimɓe mum ina keewi jokkondirde e Administarasiyon ina ɗaɓɓa tottiteede leyɗeele mum en.

Laamu ina foti e ko fay arde yuurnitaade politigi mum ko yowitii e mbayliigu tippudi jeyi leydi ƴettunoo e hitaande 1983, sabu ɗum woni hikka duuɓi noogaas e joy (25), ina haani oon politigi ɓetee, ƴeewtee ko laƴata heen ko safree, ƴeewee kadi mbele ko faanditanoo heen ko so dañaama.

Sabu so tawii en nduttiima hay no sariya o wi’iri nii ko heewi e ko waɗa ko yahdaani heen ; Yeru jooni yoga e rokkanooɓe leyɗeele ɗe njogii ko « Yamiroore e mudda gollagol leydi » (Autorisation Provisoire et Précaire d’exploiter) e tee sarɗiiji pawaaɗi heen ɗi, hay gooto e maɓɓe hormaaki ɗum : ko wayno gollaade leydi ndi golle maantinde e nder duuɓi joy caggal dokkirgol ngol, waasde yeeyde walla rokkirde leydi ndi ekn…kono hannde yoga e ɓe inɗe mum en njaltunoo e dokkirgol leyɗeele ɗe, nattii ɗum jeyde sabu ɗum rewii e fotde juuɗe tati haa e juuɗe joy. E tee sariya oo e ngal geɗal darnde mu mina laaɓti sabu wi’i : « kala jeeyɗo, dokkuɗo, gostiiɗo, kasɗo leydi ndi suwaa rokkeede dokkal pandungal, ina wayno kaayit mum nattii dagaade ». Ɗum firti ko e oo sahaa e teskaade yoga e leyɗeele ɗee ngollaaka, kadi kormaaki sarɗiiji ɗi laamu fawnoo e dokkal ngal, heddani laamu ngu tan ko ƴettude kuulal heɓta leyɗeele ɗe, sakka feere yumtunde no peccitagol leydi ko fayi arde rewata laawol : laamu itta heen ko ina golloroo e nafoore ndenndaandi, rokka heen joom leyɗeele waali-wuro en ko nguurdi  kono kadi totta heen jom jawɗeele en tigi rigi gollotooɓe ko yowitii e ndema kesa haralleewo wallitoowo duuñtude heege e nder leydi he. Waali-wuro en daande maayo ina poti faamde wonde jeyi leydi waawataa heddaade e no wooru noo gila e jamanuuji ɓennuɗi sabu aduna oo wayliima, jooni ko Dowlaaji kesi, karallaagal kesal ɗaɓɓungal njuɓɓudi kesiri, ɗum noon ɓe mbaawataa wi’de tan eɓe nantoo e « ɗee leyɗeele , min tawri ɗum en ko taaniraaɓe amen » On potaani salaade sakkitde peeje e laamu no huutororii huunde e leyɗeele mon kono woppira on heen ko nguurdu-ɗon tawa laamu ina wallita on no ngollori-ɗon, « hoto ñale waas, hoto ɓirdugal waas ».

Maamuudu Haaruuna Joop