Nguurndam ɗemɗe e karallaagal kesal

E ooɗoo sahaa mo ngon-ɗen, ɗemɗe keewɗe ko “paayaaɗe”. Ina hiisaa wonde balɗe 15 fof ɗemngal ina maaya; yanti heen, keewɗe e keddiiɗe ɗee ina kulanaa ɗuum e teeminannde ndeeɗoo. Won biɗtoowo gooto boom wiyi ko kaal-ɗen dow koo, ko moƴƴinde njoorto, sibu ɗum teskaaki wonde hannde, ɗemɗe naatɗe e internet keewaani.

Hol nde wiyetee ɗemngal maayii ? Ɗemngal wiyetee maayii, ko nde cakkitiiɗo haalde ɗum wirnii, woni nde hay neɗɗo gooto natti haalde ɗum.

Ɓorƴitgol leyɗe daande maayo : “min njaɓaani !”

Sikkanoo ko kaa haala hankati ko ngoppaaka, laamu nguu haaytii teettude leyɗe daande maayo mawngo ina totta ɗum jananinkooɓe. Ndeke yimɓe tinaani maataani, haa wiyaa wonde lefol leyɗe, tuggi Tararsa haa  Daarel Barka haa rewo Ɓoggee, laamu ko ko rokki ɗum jom jawɗeele en, jeyaaɓe to Sawuud, yo ngar ndema heen gemhe, e innde sosiyatee biyeteeɗo Raji.

Yiilirde suudu sarɗi hesere

Suudu sarɗi hesuru nduu, toɗɗiima terɗe ardorde mum keddiiɗe ɗee caggal nde toɗɗii Wul Boyliil yo won hooreejo mum. Wul Boyliil noon jeyaa ko e lannda laamu nguu, hono UPR, o lomtii e toŋŋinorde hee ko Masawuud wul Bulkayri. Wul Boyliil wonnoo kalifu geɗe nder leydi, tampinanooɗo no feewi e suudu sarɗi ɓennundu nduu, 

fisos_7561.jpg

Koolol winnderewol sooninkooɓe

Koolol winnderewol sooninkooɓe, hono FISO, udditii e wuro Nuwaasoot ñalnde alkamiisa 20 feebariyee 2014. Ngol uddii talaata 25/02/2014. Ngol yuɓɓinaa hikka ko e gardagol Fedde Muritaninaare ɓamtaare ɗemngal e pinal sooninkooɓe hono ko anndiraa AMPLCS, wondude e ballal laamu Muritani e “Île de Paris” (Diiwaan wuro Pari) rewrude e Meeri teerunke Nuwaasoot (CUN

siyaara.jpg

Ciimtol Siyaara Alhajji Saydu Nuuru Taal 2014

Ngardiin : Caggal yettude Allah Joomiraaɗo jom baawɗe oo, e juulde e Nelaaɗo Muhammadu, eɗen etoo waɗande banndiraaɓe janngiyankooɓe Fooyre, ciimtol siyaara Alhajji Saudu Nuuru Taal (ASNT) 2014.

Luure hakkune leƴƴi to rewo Mali : Tabital Pulaagu Mali sakkitii peeje

E darorɗe lewru feebariyee 2014, wiyaama wonde « fulɓe jogitiiɓe mbarii ko ina tolnoo e 30 tuwaareg to nokku ine wiyee Tamkutaat, 80 kiloomeeteer rewo Gaawo, ngam yoftaade dahngo pullo  gooto». Geɗe bayɗe nii ina gasa tawa ko ɓooyɗe waɗde e diiwaan hee. Kono nde tawnoo Mali woni tawo ko e jiiɓru, kala ko kewi toon yaawataa faameede ko woni. 

Kaawisi diwtuɗo hakkille

Cumu kaawniingu, ngu iwdi kumpundi, ena owni beelol Wuro Juude Jaabi e nder falnde Podoor, diiwaan See Liiw (Saint Louis) to bannge rewo leydi Senegaal, tuggude e ñalnde altine 3 colte 2014. Jaayya oo fuɗɗii ko ñalawma altine. Ñalnde heen ko galleeji joy (galleeji 5) cumi. Nde galle gadiiɗo oo huɓɓi, yimɓe cikkatnoo woni sabaabu mum ko ŋakkere teylaare to bannge wonooɓe e kaatane ndefu walla urooɓe cuuɗi mum en. 

Toɗɗagol wul Abdel Asiis hooreejo Dental Afrik (UA) waɗii haala

Ko ñalnde alkamiisa 30 saawiyee persidaa Muritani, hono Muhammed wul Abdel Asiis, toɗɗaa yo ardo Dental Afrik wonande lebbi 12 (hitaande) garooji ɗii. Nguuɗoo ngardiigu noon, ko cabbi gorle, sibu hitaande kala ko hooreejo leydi goɗɗo jooɗotoo e joɗnde ndee. Toɗɗogol Asiis ngol noon, waɗii haala, nde tawnoo ko kanko waɗnoo kuudetaa gadano caggal nde Dental Afrik ƴetti hawraannde yowitiinde e “demokaraasi e woote.”

DKJ.jpg

Udditgol duɗal keblorgal jannginooɓe FƁPM

Caggal nde Yiilirde ngenndi teskii sokla fedde to bannge jannginooɓe, nde felliti udditde Duɗal Keblorgal Jannginooɓe (DKJ) ɗo joɗnde fedde ndee ɗoo. Kawgel yuɓɓinaa e lewru ut 2013, fotde 15 e nder 27 ɓenni heen. Ko ɓeen ngoni fuɗɗiiɓe janngude ñalnde altine 13 saawiyee 2014. 

Jaambareeɓe ɓe mbeelu Manndelaa wirni

Jaaynoowo gooto ina wiyee Nasim Kayid Silimaan (Alserinaajo) ina waɗi winndannde, tiitoonde mum ko « Ɓuji ɗi Manndelaa wirni : jaambareeɓe yejjitaaɓe e hare apartaayd ». O waɗi winndannde ndee ko e marse 2011. Ɗiin ɓuji, e wiyde makko ko Albeer Lutili e Olifiyee Tammboo e Walteer Sisulu.

Diine : Nguurndam nelaaɗo

Nelaaɗo Alla mo jam e kisal ngoni e mum o (MJKM) ko e ɓesngu Bani Haasim o jeyaa. o jibinaa ko ñalnde altine jeenay lewru Rabiyu-El – ina hawra e wolde ñiibi, ina hawri kadi ñalnde noogaas e go’o walla noogaas e ɗiɗi lewru abriil hitaande 571 e jibineede Annabi Isaa mo juulɗeele e kisal ngoni e mum. Hono no ganndo mawɗo gooto ina wiyee Mohammed Sleymaani Mansuur Fawri hiisorii ɗum, oon ko Misiranaajo goɗɗo kadi ina wiyee Mahmuudu Baasaa.  

r-MORT-NELSON-MANDELA-large570.jpg

Ɓesngu Manndelaa

Manndelaa resii laabi tati. O dañii sukaaɓe njeegomo e taaniraaɓe noogaas (20) e njaatiraakon keewkon.