Caɗeele nguura : konngol hooreejo leydi Muritani

0
1613

 E tuugnaade e haala haralleeɓe ko fayti e kisal nguura, caɗeele nguura mawɗe, ɗe hono mum meeɗaa yiyeede ɗo, ina mbaawi heɓtaade leydi ndi e ndeeɗoo hitaande 2008. Muritani noon ina wondi e yowitaare mawnde to oon bannge, sibu, ko maa sooda caggal leydi ko ina ɓura 70% e ko geɗe mum nguura; ndaa hikka, ɗeen geɗe nguura ina ŋakki e nder winndere ndee kala.

Kaaɗoo haala noon addii faayre mawnde. Ngolɗoo laawol noon, mawɗo leydi ndi etiima arditaade, noosii huunde e kuule ɗe laamu Muritani ƴetti ngam ustude batte ɓeydagol cogguuli geɗe nguura ɗe.

Eɗen ciftora e balɗe ɓennuɗe ɗe tan, pelɓondire muusɗe mbaɗii ɗo Ndakaaru ɗo sabu caɗeele nguura e ɓeydagol coodguuli.

E nder konngol makko, kanko hooreejo leydi ndi, hono Siidi wul Seek Abdallaahi, o hollitii ko idii fof wonde Aduna oo kala ina wondi e ooɗoo sahaa e caɗeele ɓeydagol ɓurtungol coodguuli won ɗeen geɗe, haa teeŋti noon e nguura e petroŋ.

O hokki yeruuji : «kiloo maaro jaratnoo ɗo ko 109 mbuuɗu, jooni o jarata ɗo 195 mbuuɗu”. “hono ɓeydagol coodgu bayngol nii ina teskaa wonande gemhe.

O siftini wonde, e lewru noowammbar ɓennundu ndu won kuule laamu ngu ƴettunoo kadi ngam newnude nguurndam yimɓe ɓe.

“Ɗum fof e wayde noon, sabu ŋakkeende nguura e winndere ndee hikka, coodguuli ko ko ɓeydii. Ɗum ɗoon noon alaa e sago peeje cakkee, mbele yimɓe ɓe ina mbaasa tinde ɗum no feewi. Ko ɗum addani laamu ngu hollitde parlemaa o tuugnorgal keñorangal, potngal tabitineede jooni jooni. Njaru ngaal ɗoon tuugnorgal ko 28 miliyaar e teemedere miliyoŋ ugiyya. Ɗum jiidaa e miliyaaruuji 8 e 712 miliyoŋ eɓɓanooɗi e doosgal ngalu 2008 (loi des finances 2008)”.

  • Fayndaare ngalɗoo tuugnorgal ko :
  • hokkude ɓurɓe waasde ɓe ballal ;
  • gaddaade goodgol nguura duumingol kam e deŋgol coodguuli ;
  • sosde golle e waɗde golle jeñtinooje ngalu ;
  • ɓeydude njeña nguura.

Yantude e ɗuum, maa laamu ngu daro mbele coodguuli ndiyam e jayngol e gaas ina mbaasa ɓeydaade : maa laamu yaltin miliyaaruuji joy e feccere ngam ɗum ɗoon.

Ngam kadi ɓeydude kattanɗe yimɓe coodgol, maa njoɓɗeele gollootooɓe e laamu e paasiyoŋaaji ɓeyde hakke 10%, tuggude 1 sulyee 2008.

Yantude e ɗuum, kattanɗe somuya SONIMEX maa ɓeyde. Maaro maa nattu yoɓde duwaañ. Coodgu gemha fotata e nder leydi ndii kala, saak gemha yeyetee ko fayi arde, ko 5000 mbuuɗu tan e nder jeeyirɗe laamu jogori sompude e nder leydi ndii no diidorinoo.

Ko noon ne wonande nguura jawdi, coodgu mum ɓurataa hankadi 4000 mb e nder bankeeji sereyaal (faabi gaweeje) gure dowri. Kala wuro waɗngo ko ina ɓura 100 neɗɗo, maa mahane banke sereyaal.

Maa bitikaaji denndaaɗi uddite e nokkuuji ɗo baasal ɓuri heewde e nder laamorɗe diiwanuuji ɗi e departemaaji ɗi, tawa ina ndokkee ko yonata e gemha e nguura jawdi.

Ina wayi no ko ɗum woni ko ɓuri teeŋtude e kuule ɗe laamu ngu ƴetti ngam hoybinde nguurndam yimɓe ɓe.

Bookara A. Bah