Konngol Bookara Aamadu Bah, Kalfinaaɗo Kumpital

0
1863

Banndiraaɓe, on calminaama ! Miin noon, mi jogoraani juutnaade sibu ko woni ɗo koo fof, ko sagataaɓe pulaar, tee gooto fof, mbiɗo yenanaa ina yiɗi haalde heen huunde; ɗum noon alaa e sago yimɓe mbaawataa juutnaade no feewi. So artii noon e Fedde Ɓamtaare Pulaar, miin nganndu-mi Fedde nde ko 1976 to galle Suleymaani Kan,

Banndiraaɓe, on calminaama ! Miin noon, mi jogoraani juutnaade sibu ko woni ɗo koo fof, ko sagataaɓe pulaar, tee gooto fof, mbiɗo yenanaa ina yiɗi haalde heen huunde; ɗum noon alaa e sago yimɓe mbaawataa juutnaade no feewi. So artii noon e Fedde Ɓamtaare Pulaar, miin nganndu-mi Fedde nde ko 1976 to galle Suleymaani Kan,

nde sosatee nde. Ko adii ɗum, mbiɗo anndi fedde nde woodii, mbiɗo siftora e 1975, mbiɗo yalta damal “liisee national”, Aamadu Umar Jah ooɗoo, ko kanko adii haalande kam ko fayti e Ɓamtaare pulaar. Caggal ɗum mbiɗo hucciti ɗo e Sammba Gata Bah, sagataaɓe pulaar ina keewi ɗo ! Mbiɗo yiya ɗo Jibi Hammee Lih, mbiɗo sooynoo ɗo Kajjata Maalik Jallo, en mbaawaa limtude ɓe : Suleymaani Kan nani ɗo jooɗii, Mammadu Siley en, Umar Idiriisa Saawo en e woɗɓe e woɗɓe ɓe kaalaaka, ɓe nganndu-ɗaa ko daraninooɓe pulaar tigi rigi…

Miin noon ko njogor-mi haalde ko, nganndu-mi tigi rigi, ko ceedtii-mi e darnde Fedde Ɓamtaare Pulaar, ko ko fayti e Jaŋde, sibu hay so tawii ko kumpital kalfinaami hannde, ɓur-mi anndude eƁamtaare Pulaar ko ko fayti e jaŋde, e jaaynde.

Mbiɗo teskii, ummaade 1986 haa 1989, catal Nuwaasoot, ɗooyenne, ina waɗnoo duɗe ɗiɗi : ɗuɗal gootal ina wiyee ɗuɗal fannuuji, ngala ina wiyee Keblorgal Jannginooɓe (DKJ). Ɗuɗal fannuuji ngal wonnoo heen ko yimɓe ɓe nganndu-ɗaa njanngii haa keɓi won oon humpito, tawi kadi ko ɓe njanngaani ɗemɗe goɗɗe. Ɗuɗal ngal, so hiisaama, fotde 500 haa 600 njanngii e maggal.Tee ngalɗoo duɗal fannuuji, e oon dumunna tan, ko janngatenoo heen ina heewi sibu karallaagal janngingol ina janngetenoo heen. Cellal ina janngetenoo heen, cellingol binndi ina janngintenoo heen, hiisa ina janngetenoo heen, fannu biyeteeɗo kumpital ina janngetenoo heen …Ɗum ɗo firti tan, ko fedde nde huɓindinooma denndaangal fannuuji ganndal, nde jannginii ɗum e nder ɗuɗe mayre. E nder duɗal keblorgal ngal, miin kam ko kiisii-mi heen e ɗiiɗoo duuɓi 30, ko hedde 500 jannginoowo heblaama e nder catal Nuwaasoot tan.Ɗum jiidaa e ko cate keddiiɗe ɗe kebli.

To bannge jaaynde, Fooyre Ɓamtaare sosaa ko1980, nde yaltii haa 1989 e tonngoode mayre 30. Tonngɗe 30 njaltii tee tonngooɗe 30 ɗe alaa fannu ganndal mo ɗe ngoppi. Ɗum noon denndaangal fannuuji : cellal, jaŋde, pinal, coñce : alaa fannuuji ɗi ngandnu-ɗaa njaltaani e jaaynde nde. Geɗe keewɗe kaalateeɗe ɗo jooni, fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani kañum ummaniima ɗum gila ndeen, ina wayi no yaltinii ɗum, finndinii heen yimɓe ɓe. To bannge Rajo kadi, ko noon. Yeewtere Fedde nde ɓurnoo jeewte rajo ɗee fof waawde heɗeede. Ɗum noon, miin to bannge miijo am, mo wiyi ina haalda ɗo golle Fedde Ɓamtaare Pulaar, waawaa gaynude.

Heddii ko enen fof eɗen ceedtii ko fedde nde gollii ko ina heewi no feewi. Miin ko ɗum nii woni ngoƴa am e oo ɗoo sahaa, ko gollaa ko, yo waaw naftoreede, gila e defte, haa e leppi goodaaɗi haa e jaayɗe. Ɗum ɗo noon, ɓooyaani ko min ngummii to defterdu to ƴeewoyde ko wonnoo toon, min tawi ko yoga e kaayitaaji ko ko mooƴi, woni heen ko toɓo toɓi e mum en, wontii ndoom-ndomki… Ɗum firti, ko golle yimɓe ngollinoo fof, so ndeentaaki njogori ko waasde ɗum en. Tee ko golle baɗɗe faayiida no feewi. Sibu mbiɗo siftora, won ɗeen defte yeru ko wayi no Teelteelal, walla ko nanndi e liɗɗi ndiyam mbelɗam, walla ko nanndi e ndema, walla ko nanndi e ngaynaaka, ko nanndi e defte cellal ɗe Sammba Gata Bah ooɗoo wallifinoo e woɗɓe ɗe mballifinoo. Ɗum ɗoo fof ko ngalu, so tawii waawii muuleede, yimɓe ɓe mbaawii heɓde ɗum, maa naftoro ɗum.

Mi haalaani woɗɓe e woɗɓe won ko ngollii heen, binndanɗe keewɗe, won yimɓe heewɓe mballifii defte, ina ngoodi, ina njooɗii. Kono noon defte ɗeen ɗoon so tawii ngummanaaka, ɗe cakkanaaka feere, ina wayi no ɗe mbonat tan. Eywa, miin ko ɗum ɗo ɓuri wonde ngoƴa am e oo ɗoo sahaa, ko noddude yimɓe ɓe, mbele ina cakka peeje no ngalu fedde nde hisiri. Ɗum ina noddi defte, ina noddi kadi banndaaji piilaaɗi, ina noddi kaɓirɗe goɗɗe gooɗɗe ina keewi.

Ko heddii ko noon, miin noon ma a taw mi eeroto yimɓe tan. Pinal ina yaaji no feewi. Yimɓe ina kaala, “yo yimɓe nanondir ngollodoo”, ɗum ko huunde moƴƴere so mbaawii gollodaade. Kono noon pinal, ɗo neɗɗo tolnii fof yo o turo tan, ɗo neɗɗo tolnii fof ina waawi waɗde golle ɓamtaare pulaar, ina waawi waɗde golle pulaar. Ɗum ɗo noon mbiɗo sikki, ma a taw miin mbasiytoo-mi yimɓe ɓee tan, neɗɗo fof ɗo waawi tolnaade, waasa yejjitde jaŋde ɗemɗe ɗe jeyaa ko e huunde nde nganndu-ɗaa ina waɗɗii e muuɗum. Kala ko o waawi waɗde heen, waɗa ɗum. Ɗum noon yo won e nder Fedde Ɓamtaare Pulaar, yo o won e pelle goɗɗe, miin kam ko ɗum tan woni heen wasiya am.