Almaami Abdul Kadeer Kan, laamɗo gadduɗo annoore

1
4177

 

Almaami Abdul Kadeer Kan haɗii njeeygu ɓaleeɓe e leydi mum, duuɓi 13 ko idii waklito Farayseejo 1789.  Almaami Abdul Kadeer Kan ardiima Fuuta tuggi 1776 haa 1806 walla 1807, caggal nde liɓi laamu deeniyankooɓe, heli muudo horma …

Ko ina ɓura duuɓi 250 caggal sankaare makko, nguurndam Abdul Kadeer Kan, mo jannguɓe tooroɓɓe innirnoo Almaami gadano Fuuta Tooro (hirnaange Senegaal e worgo Muritani), caggal nde fooli laamu deeniyankooɓe njiimnoongu e Fuuta Tooro tuggi 1512 haa 1776, ina ɓeydii yaha fooɗtude hakkillaaji wiɗtooɓe Afriknaaɓe.

Doktoor Umar Jum mo Duɗal Gorworal Afrik Ɓaleejo (IFAN) to duɗal jaaɓihaaɗtirde Seek Anta Joop, won ko ubbiti e nguurndam Almaami Abdul Kadeer Kan e nder deftere mum wattindiinde wiyeteende “Lumières noires de l’humanité : inventeurs, héros, artistes et sportifs”. Ko heen o holliti wonde Almaami haɗiino njulaagu jiyaaɓe ɓaleeɓe e nder leydi mum Fuuta Tooro, duuɓi 13 ko adii waklitere Farayse 1789. Ko idii ɗum, alaa ɗo nguun njulaagu walla njiyaagu haɗanoo e winndere he, so wonaa to leñol biyeteengol Quackers en, to Filaadelfi, to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, gila 1776.

Ko ɗum kadi woni ko Porfeseer Umar Kan seedtii e nder deftere tiimtorde wiyeteende “La première hégémonie peuhle, Le Fouta Toro de Koly Tengella à Almaamy Abdoul, 1512 à 1806”.

Ko ɗum kadi woni ko Doktoor A. Sparganier e Kapiteen Arrhenius kam e Suwednaajo biyeteeɗo Carl Bernard Wadstrom ceedtii kañum en fof.

Ko ɗumɗoo woni ko Carl Bernard Wadstrom winndi e makko : «darnde laamɗo hannde o, hono Almaami (gonnooɗo hanki ceerno mawɗo) ɓuri heewde faayiida wonande winndere nde, tee ina hollita jikku ngoraagu ɓaleeɓe, so ndañii annoore seeɗa. Nde tawnoo kanko ɓuri laamɓe heddiiɓe ɓe pinal e cukaagu makko, ɗum addanii mo rimɗude e njiimaandi raneeɓe. O haaɗaani tan e haɗde njulaagu jiyaaɓe e laamaandi makko, kono, e hitaande 1787, o yahii ha o salanii tuubakooɓe rewnude jiyaaɓe ngitatnoo Ngalam e nder leydi makko. O soodtatno yimɓe makko ɓe safalɓe nanngatnoo, o hirjina ɗum en nehde jawdi e remde e gollaade e feere kala».

Golle makko ina ceedtini sanne, tee seedtiiɓe ɗum ina keewi kadi, haa arti noon e kaɓagol makko njiyaagu. Oo gorko «ɓurɗo idiiɓe ɗum yaynaade joɗnde laamɗo» dartiima koloñaal Farayse «urɓatnooɓe safalɓe yo njan e makko, kaɓi e makko o fooli ɗum en», e jiyɗe Pruneau de Pommegorge, gonnooɗo tergal Diiso Senegaal, Almaami “haɗii ruggooji e nder leydi mum no diidorinoo, haɗii heen njiyaagu, tee waawii artirde e fooɗtude yimɓe e leydi mum njaajndi ndi e rewrude e peeje politik aadeyankooje, nde tawnoo aɓe keɓa ɗoon kisal e jam. Ko kanko woni neɗɗo ummiiɗo e ladde, dokkuɗo ɓesnguuji biyeteeɗi pinɗi, winndannde neɗɗaagu, sabu makko haɗde njiyaagu e tooñannge e nder njimmaandi makko no diidorinoo”.

Almaami haaɗaani ɗoon e hare mum luulndiinde njiyaagu, sibu o yanii e laamuuji tabitintunooɗi njeeygu ɓaleeɓe catiiɗi leydi makko, hono Kayoor e Waalo. Almaami foolaa e hitaande 1790 e nder wolde Bunngoowi. Fooli mo ko Dammel Amari Ngoone Ndella Kummba e ballal Laamɗo Waalo janfinooɗo mo kam e ballal tuubakooɓe julotooɓe jiyaaɓe wonnooɓe to Ndar, ñamlunooɓe Dammel petelaaji potnooɗi yoɓreede jiyaaɓe. Laamaandi makko seedtinii no feewi e teeminannde 18ɓiire. Ko ɗum tagi Almameeɓe lomtiiɓe mo ɓee kala, alaa heen jedditiiɗo kaɗgol makko njulaagu jiyaaɓe e hitaande 1776.

Daraniiɓe jojjanɗe aadee e haɓantooɓe ndimaagu e nder Muritani nganndaa ngalɗoo ballal mawngal ngal Almaami woppiri ɗum en.

Babakar Baye Njaay

Fulo : Bookara Aamadu Bah

YOWRE 1

  1. Daartol

    Ɗee binndanɗe alaa ko ɓuri ɗum en heewde nafoore to bannge ganndal, e heewde ɗe faayida.

    Daartol Fuuta ina moƴƴi winndee saree e jookli kala mbele Fuuta e fuutaŋkooɓe ina nganndee e jookli kala, sabu Fuuta wonaa nokku pamɗuɗo faayiida, sabu ko nokku ganndal e pinal.

    Annduɓe leñol ngol potii ummaade e joɗnde haa mbaɗa ngaal, so winndude DAARTOL FUUTA TOORO timmungol laaɓtungol.

    On njaaraama.

Comments are closed.