Abriil 1989, abriil 2011, wonii duuɓi noogaas !

0
1589

Abriil 1989, abriil 2011 : wonii duuɓi noogaas e ɗiɗi ! Duuɓi noogaas e ɗiɗi muuso e mette. Gila abriil 1989, huunde e Muritaninaaɓe ina nguuri e mette batte iiñcuru jolnoondu hakkunde Muritani e Senegaal. Jojjanɗe aadee njaɓɓanooma no feewi e oon sahaa (warngooji ɗi ndewaani laawol, taccingol, diiwgol ɓurtungol e golle, ɓorƴitgol jawɗeele, njangu e rewɓe, ekn …)

Ɗii warhooreeji kala njannoo ko e ɓaleeɓe Muritaninaaɓe, tawi kadi ko laamu leñamleñameewu waɗnoo ɗum.

Duuɓi keewɗi laamu ƴiiƴiiwu, warkoyeewu kolonel Maawiyya wul Siidi Ahmed Taaya ina suddi ɗee baɗe bonɗe. Yimɓe ɓee fof, gila e loraaɓe ɓee haa e winndere ndee kala ceeraani e wullitaade e ñiŋde ko waɗnoo koo. Kono laamuyel Maawiyya jokki e politik mum heedi heeda, dagni joñgol ɓaleeɓe. Ngu yawnoraa ɗum, ngu waɗi feere haa sariya jaafotooɗo warkoyeeɓe ɓee wootaa e hitaande 1993.

Ko oon politik woni loowaaɗo e koye yontaaji kesi ɗii, ceerndanooɗi e nder jaŋde (Arab wonande safalɓe e Farayse wonande ɓaleeɓe). Ndiiɗoo tippudi nehdi e jaŋde ina jeyaa e ko seerndi leƴƴi leydi ndii, sibu ko ina wona duuɓi 20, sukaaɓe safalɓe e ɓaleeɓe njiyndirtaano hay e so njaltii janngirɗe mum en. Tee jaŋde ndee kala tuugii ko e leñamleñamaagu laamu, sabu mum nangtaade e konngol « Muritani ko leydi Aarabeeri ». Hay so tawii safalɓe demokaraat en ina luulndinoo ɗuum, daaɗe maɓɓe mbaawaano naneede no feewi sabu doole añamnguraagu nguu.

Haa hannde, hono no debbo gooto gannduɗo Muritani no feewi wiyri nii «Safalɓe njiyataa ɓaleeɓe nde tawnoo ɓalli mum en ko jaynotooɗi» ; ɗum fof ko ngam hollitde baasgol ɓaleeɓe teskeede e leydi ndii e no hakkillaaji ko ɓuri heewde e safalɓe njiyri ɓe.

Ɗum ina jeyaa e ko faamninta en alaa goƴaaɗo batte bonɗe ewenmaaji so wonaa ɓaleeɓe walla nii loraaɓe ɓee tan e koye mum en.

Yahii haa 1992, parbagaan laamu añamngureewu nguu ina hoomtunoo yoga e safalɓe. Ko maa jaayɗe mbellitaa, keewal partiiji jaɓaa, nde ɓesngu nguu e winndere ndee mbaawi anndineede yoga e bonanndeeji baɗnooɗi. Kono tan, gaa gaa bayyinaaɗe bajjondirɗe huunde e partiiji politik, eɗen mbaawi wiyde ko pelle toppitiiɗe jojjanɗe aadee tan, kam e pelle loraaɓe ɓee tan, ngonnoo ɗe ceeraano e haljinde laamu hoorameewu wul Taaya e suurtude nguu mumtileñaagu. Haa e oo ñalawma, loranooɓe e ɗii ewenmaaji muusɗi ina padi cafrugol juumtungol oo gagga, baawngol tiiɗtinde ngootaagu hakkunde leƴƴi leydi Muritani.

So tawii diskuur mo persidaa Siidi wul Sheex Abdallaahi waɗnoo ñalnde 29 suwee 2007 ko gollal maantinngal no feewi, so tawii kadi njuulu persidaa Muhammed wul Abdel Asiisu yuɓɓinnoo ñalnde 25 marse 2009 ko geɗal teskinngal, eɗen ceedtii wonde alaa fof ɗaɓɓaande yaafuya gooto e warkoyeeɓe meeɗi holliteede tuggi 1989 haa jooni.

Yanti heen, so gartirgol mooliiɓe juɓɓinangol ngol woodii ko usti e caɗeele loraaɓe ɓee, ko Alla e nanondiral hakkunde Dowla Muritani e mo Senegaal kam e HCR, hay so tawii noon jooɗaniiɓe laamu nguu e nokkuuji ɗii mballitaani walla etiima telɓinde golle ɗee. So wonaa ɗuum, hol fof no paamirten, gila 2008, nde taccinanooɓe puɗɗii artireede ndee, alaa fof nokku ɗo artiraaɓe keɓti leyɗe mum en ndema, leyɗe daande maayo Senegaal, muuɗaandi maɓɓe, ɗe ɓe ndonnoo e njaatiraaɓe maɓɓe? Alaa fof ñemtinɗo gollal maantinngal depitee biyeteeɗo Kaasem wul Bellaali, dokkitɗo 220 ha leyɗe ilooje to Tararsa …

Ko noon kadi haawnorii, gila 2008, alaa fof ɗo luural jeyi leydi ñawndaa, haa joom mum en artiraaɓe ɓee ndokkitaa jeyi mum en, tawi noon, gulaali e peekaali jowitiiɗi e jojjugol ngootaagu ngenndi (…) kam e golle fuuntiiji jowitiiɗe e « paddagol e jiilgol luure », ina cukki noppi yimɓe.

Eɗen teskoo boom wonde ko hunanoo maa joom jawdi en ndokkite jawɗeele mum en teettanooɗe hade gartugol ngol fuɗɗeede, kam e peeje joopaaɗe e jiilotoongol Kalifu geɗe nder leydi ngol tonngoode 003 ngol 04 mee 2009, kuningol geɗe kaalaaɗe dow ɗee, alaa fof ko laatii heen. Artiraaɓe ɓee e yoga e yimɓe tawaaɓe ɓee noon meeɗaa seerde e hollitde heɓaare mum en e hollitde wonde ina ngonani safaruuji jamyami. Seede mum tan ko alaa fof e artiraaɓe ɓee meeɗɗo wiyde ina yoftoo walla ina ñawndana hoore mum gila 1989.

Ina yurminii kadi so en teskiima feccere e artuɓe caggal nanondiral hakkunde banngeeji tati ciifangal e  noowammbar 2007, haa hannde keɓaani kaayitaaji etaa siwil. Artunooɓe ko adii ɗuum (artirnooɓe koye mum en, walla artirnooɓe e Tuugnorgal Keeringal Naattingol Jaawngol – Programme Spécial d’Insertion Rapide-) haa hannde ina ngondi e caɗeele, ɓe keɓaani hay ballal gootal ummoriingal e laamu, kono kadi ɓe ceeraani e dogdu ngam heɓtude ngesa, walla galle, walla golle, walla kaayitaaji etaa siwil.

Hay gooto yeddataa won ko ANAIR gollii ko yawnaaki (foorasuuji, peewnugol gesa ndema, dokkitgol kolce ɓirooje, compugol bitikaaji denndaaɗi ekn…), hay so tawii noon ɗi kuuɓnaani jikkeeji pawanooɗi heen ɗii kala. Kono tan Tuugnorɗe naatingol duumototooɗe cuwaa tawo tabitineede.

E mbaydi kuuftodinndi, batte ewenmaaji 1989 ina lutti woodde, ɗe ndiraani nii : taccinanooɓe ɓee fof ngartiraaka, yanti heen artiranooɓe ɓee, nguurndam mum en seɓoraani, alaa no nguurdi. Wonɓe Mali ɓee, hafeere mum en suwaa boom sunneede. Tee laamu wiyii wonde gaynii gartirgol mooliiɓe …

Waranooɓe ko rewaani sariya (ɓoccitinooɓe, rewɓe maayraaɓe e baayeeɓe) ina mucca mette teeŋtuɗe, caggal fuunti politik baɗanooɗo, so wiyde ina lomtinana rewɓe ɓe worɓe mum en mbaranoo. Ɗuum nii yettii ko yimɓe seeɗa, tan wiyee wonde doosiyee warngooji uddaama …

Kabrugol gummanagol ƴettitgol foksineeruuji e gollotooɓe Laamu waɗiraa ko bawɗi e taballeeji, kono caggal nde binnditagol maɓɓe joofi jooni ko ina wona hitaande, hay gooto ƴettitaaka tawo.

Ƴettugol 94 e maɓɓe to Kalifu Jaŋde Ngenndi waawaani hay fuɗɗaade ñawndande ɓe hakkeeji maɓɓe, tee wiyee wonde caɗeele janngitunooɓe ɓee ñawndaama.

Wonande loraaɓe heddiiɓe ɓee, ɓurɓe heewde ɓee, hafeere maɓɓe saytoraaka nii haa e ñalngu hannde nguu.

So en ƴeewtindiima denndaangal ɗee geɗe, eɗen mbaawi wiyde wonde laamu nguu woni ko e ñawndikinaade caɗeele ɗee, caɗeele ɓeydotooɗe teeŋtude ñalnde kala. Haa ko e maɓɓe mbaɗtii wiyde wonde haala kaa waasa haaleede nii ɓurani ɗum wiyde ina toppitoo tawa alaa ko toppitii heen.

Ko sabu ɗee geɗe kam e ɓeydagol caɗeele to bannge faggudu, politik e renndo e nder leydi ndii addani en wiyde wonde keɗagol bojji loraaɓe ɓee ina heñoraa no feewi, caɗeele maɓɓe ina poti yiylaneede safaruuji nanondiraaɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko kam en tan mbaawi tiiɗtinde ngootaagu hakkunde denndaangal ceŋɗe ɓesngu Muritani. Beldital goonganteewal waawaa wonde gaa gaa nuunɗal e goonga.

 

Pelle ciifɗe ɗee :

1. Fedde rewɓe ardiiɓe galleeji (AFCF) 2. Fedde Muritani daraniinde Jojjanɗe Aadee (AMDH) 3. Fedde Muritani ngam Ɓamtaare Ɗemngal e Pinal Sooninke (AMPLCS) 4. Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani (ARPRIM) 5. Fedde tiiɗtingol Demokaraasi e Nehdi Ɓiyleydaagu (ARDEC) 6. Goomu Kaɓɓondiral e ɓe lor Jaɓɓugol Jojjanɗe Aadee yettii (CSVVDHM), 7. Goomu Wiɗto e Njiylawu ko fayti e Demokaraasi e Ƴellitaare Faggudu e Renndo (GERRDES) 8. Kaɓɓondiral Afriknaawal Jojjanɗe Aadee (Catal Muritani) 9. Kaɓɓondiral Muritaninaawal Jojjanɗe Aadee (LMDH) 10. Kawtal Loraaɓe e Ewenmaaji 1989-1991 (REVE11. Dillere Rewɓe Maayraaɓe e Ɓoccitiiɓe, haɓɓondirɓe ngam Ndimaagu Aadee (MVRUDH) 12. SOS – Jiyaaɓe

 Fulo : Bookara Aamadu Bah