Miijooji ko fayti e neɗɗo , sahaa e weeyo : Hakkille

0
2803
L-homme-de-l-UNIVERS-huile2.jpg

Ene jaggaa e dow leydi ndi nguurɗen ndi, ko neɗɗo tan waɗi Hakille, ko kanyum tan woni kaggilɗo, Ko heddi ko fof, wuur tan kono hakkille alaa.
Ɗum kam ko goonga, walla ko wanyƴeede neɗɗo woni ɗoon?
Ko goonga neɗɗo feewnii laaɗe diwooje, masiŋaaji e kaɓirɗe keewɗe baawɗe wallude mo e nguurndam makko. O feewnii kaɓirɗe baawɗe yiyde geɗe goɗɗuɗe mawɗe gonɗe e nder aduna (lonngorɗe), bayɗe no galaksiiji (deente koode), o feewnii kadi kaɓirɗe baawɗe wallude mo yiyde geɗe pamare ɗi njiyyotaako e gite ɓole, ko nanndi e mikoroskop (longorɗe geɗe pamare), baawɗe wallude mo yiyde geɗe gaddooje nyabbuuli, ko nanndi e mikorobaaji e wiirusaaji.

Ene jaggaa e dow leydi ndi nguurɗen ndi, ko neɗɗo tan waɗi Hakille, ko kanyum tan woni kaggilɗo, Ko heddi ko fof, wuur tan kono hakkille alaa.
Ɗum kam ko goonga, walla ko wanyƴeede neɗɗo woni ɗoon?
Ko goonga neɗɗo feewnii laaɗe diwooje, masiŋaaji e kaɓirɗe keewɗe baawɗe wallude mo e nguurndam makko. O feewnii kaɓirɗe baawɗe yiyde geɗe goɗɗuɗe mawɗe gonɗe e nder aduna (lonngorɗe), bayɗe no galaksiiji (deente koode), o feewnii kadi kaɓirɗe baawɗe wallude mo yiyde geɗe pamare ɗi njiyyotaako e gite ɓole, ko nanndi e mikoroskop (longorɗe geɗe pamare), baawɗe wallude mo yiyde geɗe gaddooje nyabbuuli, ko nanndi e mikorobaaji e wiirusaaji.

Kono arantaamo miijaade hon tagoore waawde miijaade walla jogaade hakkille e dow leydi so wonaa kanko neɗɗo o.

Kono haɗaani dey, heen e geɗon, kon cikkaten alaa hakkillaji, alaa miijooji ena mbaɗa geɗe, ɗe annduɓe men pattanlanɓe, nganndaa.

Yeru: ko heewi e annduɓe men ngannda hol no wiirusaaji, ngeɗon tokoson kon njiyotaako e gite ɓole, ndoondotookon nyabbuuli, hol no mbaɗata ha mbaawa dartaade leɗɗe cafrooje, goownooɗe warde ɗe. Ko nanndi jooni e nyaw jontinooje, ngu ɓowɗi kuutrotoo. Hol ko saabii eɗi ndartoo, tawi noon adan ɗum ena waratnooɗi? Hol to ɗi njanngi ngool dartogol, walla hol feere ɗi pewji ngm dartaade? Hol ko waɗi wiirus “SIDA”, sahaa fof ena wayloo ɗum fof mbele ena danya sago mum e nyawɗo? Arantaa neɗɗo miijaade ngel geɗel, e “adunel” mum ngel ena waawi toon jogaade nganndal mum.

Ƴeewee jooni nyaaki! Nyaaku yahat faggoyoo ko faggotonoo ko, itta ɗum e piindi leɗɗe ceertuɗe, renndina ɗumen, waɗa ko waɗatnoo haa wonta juumri, neɗɗo juma nyaaku, yara njuumri welto. Caggal ɗum o wiya buubi ngalaa hakkillaaji, mbaawaa miijaade, ngalaa peeje.

Ene anndaa hannde, nyaaki e mooƴu, kanyum en fof, ena njogii e nder renndo mumen, rooheejo debbo (laamɗo debbo), ena njogii mahooɓe, ena njogii konuyankooɓe haɓeteeɓe faddotooɓe anyɓe, yarlitdtooɓe yo maay kono laamɗo maɓɓe memataake, gooto fof ena anndi ko fawii e dow hoore mum. Mbiyen ɗi ngalaa hakkillaaji, ɗi mbaawaa fewjude, ɗi mbaawaa miijaade!

Ndiwri keewndi (ko nanndi e baawe), so dabbunde arii, jaangol ɓurtii haa ndiyam waɗtii fenndaade to Oorop (to leyɗeele tuubakooɓe), ndiwat toon ngara  e Afrik, ndi rewata ko dow, ko ɓuri Kilmeeteruuji 7 dow heen sahaaji), tawa ndi majjani, ndi  ara gah e Afrik. Tawa noon, neɗɗo diwnoowo laana ndiwoowa, so ummiima Orop omo fayi Afrik, soo alaa kaɓirɗe kollooje mo laawol tan, balloowomo anndude to fayi, o majjat, sabu e weeyo ngo, alaa maantooje baawɗe hollude diwnoowo laana, laawol to fayi. E nder ngoo weeyo ngo alaa ha e maantoore wootere, baawal diwat Oorp ara juuroo to fotnoo juuraade hitaande fof tawa majjaani e nder Afrik. E ɗi nganndi so dabbunde fotii ɓennude to Oorop too, tawa noon ko gah e Afrik ɗi ngoni (wonaa metewo en kaalanta ɗi, etee ɗi keɗotaako rajooji), ɗi nduttoo, ɗi ngarta ɗo ɗi ngonnoo hade dabbunde. E ɗi tina ɗum e ɓalli majji

Mbiyɗen ɗi ngala hakkillaaji, ɗi pewjataa, ɗi mbaawaa miijaade?

Hakkille hol to keedtuɗaa?

Eɗen ngaandi Geno alaa ko Ronki. Njaggen e koye men (walla mbaɗen e koye men), tagoore wootere ɓurnde en ganndal e karallaagal wona too, e nder dental koode tawa ena jogii longorde, ɓurnde lonngorɗe men ɗe moƴƴude, ɓurnde lonngorɗe men ɗe feewde e waawde lincitde ko famɗi. O lonngoo haa waawa yiyde en. O ndaara en no ndaardaten nyuuƴi e mettelli nih. O yiya eɗen ndoga, eɗen njaha, eɗen ndoondoo bahe leɗɗe e nyaayko, eɗen mucca jaɓɓe e jaaɓe, eɗen mbakkoo ɓoti, eɗen ndaasa kooce, eɗen nyaaƴa eɗen laƴa, tabalɗe walla mbaggu fiyee neɗɗo werloo koyɗe dow! Ko haɗata tagoore nde wiyde en ngalaa hakkilaaji? Ko haɗatamo wiyde en: “ƴeewee huunde nena daasa huunde”, no njiyraten mettelli ena ndaasa mbuubu maayngu nih?

Hakkille hol to keedtuɗaa?

Huunde fof hon ɗo yowitii, wonaa ko neɗɗo sikki fof wona goonga. Ko fuunti hakkille e ko fuunti gite ena heewi e aduna.

Ndaaree laana ndiwoowa. so ka diwwii, njaaweendi makka ena waawi ɓurde 700 kilomeeteer e nder waktu. Kono jooɗiiɗe e nder makka, so ka yerɓaani, sikkata koka ndariika, tinata yahdu makka. Gonɗo leydi so hooyniima sikkata ka yahrata ko seesa. Kono, so a etiima dogdude e makka, a sawdiima laana ka, aɗa doga aɗa ƴeewa daɗde ka, ma yi njaaweeki makka ena ɓeydo. So a yarii seesa, wayate e ma ko a ka yahra seesa nih. Ellee dognoowo o yiɗi ko fijdude e ma. Etoɗee Ƴeewon. (So on ngarii e dogde noon, kaalanee takkiɓe on ɓe, on kaangaaka on ngujjaani e ndiddaaka, njɗɗon tan ko ƴeewtindaade ko haalaa ko so gonnga walla alaa! Sabu neɗɗo sahaa miijoto tan taƴa. Ƴeewtindoɗee ma on taw ko goonga!).

Jooni noon, hol ko waɗi so a sooyniima laana ndiwoowa ena diwi, cikkataa ka yahrata ko seesa, so a dogdii e makka, cikka ka ɓeydii njaaweendi? Ellee maa taw caafal gummtoongal e gite neɗɗo ndaaroowo o, waawa yahdude e njaaweeki laana ka? Yo haralleeɓe men fayti jangde ɓalli yo paamnu en ɗum, etee ena faamnoo. Ɗum fof fawii ko yowitaare hakkunde nokku e nokku ɗi njiidaa ɓetanɗe.

Umar Abdalla Wele