Muritani : Seppooji e maayɓe e gaañiiɓe

0
1717
grenade3.jpg

E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗii, seppooji mbaɗii to Mederdra, Maktaa Lasaar, Geeru, Kiifa, Tintaan, Jigenni, Fasaala e nokkuuji goɗɗi leydi ndii ngam ɗaɓɓude heɓde kuuraa walla ndiyam walla ustugol coodguuli geɗe nguura ekn…

  • Seppooji ɓesngu

Yeru, ñalnde 5 abriil 2012 wuro Muktaa Lasaarnaaɓe mbaɗii diiño ngam ɗaɓɓude ndiyam. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe, jaggi e maɓɓe yimɓe 19.

E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗii, seppooji mbaɗii to Mederdra, Maktaa Lasaar, Geeru, Kiifa, Tintaan, Jigenni, Fasaala e nokkuuji goɗɗi leydi ndii ngam ɗaɓɓude heɓde kuuraa walla ndiyam walla ustugol coodguuli geɗe nguura ekn…

  • Seppooji ɓesngu

Yeru, ñalnde 5 abriil 2012 wuro Muktaa Lasaarnaaɓe mbaɗii diiño ngam ɗaɓɓude ndiyam. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe, jaggi e maɓɓe yimɓe 19. Nde hooreejo leydi ndii yahi toon, fodani ɓe ñawndude caɗeele maɓɓe ɗoon e lebbi 4. Heen lebbi tati ɓennii, hay dara ɓe njiyaani tawo.

Jigenniinaaɓe kadi njaltii e mbeddaaji ñalnde 21/05/2012. Mette maɓɓe ko caɗeele nguura e uddaare nokku oo. Ɓe ngarii haa Nuwaasoot, ɓe njahii haa galle Abdel Asiis ngam wullitaade.

E lewru Feebariyee 2011, Fasalanaaɓe pinnii no feewi, sibu ɓe njahii ha ɓe nduppi kuɓeeje laamu. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe.

To Mederdra, nde Abdel Asiis ari ɗoon njillu, debbo gooto wiyi mo « ɓuratnoo min ko ngardaa les », yiɗde wiyde mo tan laawol woodaani. Ñalnde 8 abriil 2012 sukaaɓe wuro ngoo, piyi e koyɗe 50 kiloo ceernduɗe wuro ngoo e gudroŋ Nuwaasoot-Rooso. Ɓe uddi laawol ngol ; kono sandarmori sari ɓe.

  • Kareeli ubriyeeji

Hare ndee heɓi kaaɗtudi mum ko nde gardeeɓe mbarata ubriyee biyeteeɗo Muhammed wul Mesduufi ñalnde 5 sulyee 2012. Ɗum waɗnoo ko to Aksuus, to oogirde kiri. Gollotooɓe ɓee luurdunoo ko e sosiyatee gaggittooɗo kiri oo, hono MCM, laamu nguu heedani sosiyatee oo.

To Nuwaadibu, gollotooɓe SNIM dawnotoɓe ɓooyii ɗaɓɓude ñawndugol caɗeele mum en. Abdel Asiis fodaniino ɓe ɗuum. Kono gollotooɓe ɓee mbiyi alaa ko njiyi tawo, sibu ngonka mum en ɓeydii ko bonde, ɓe puɗɗitiima hare, wondude e ballal pelle 9 sendikaa.

Ko noon kadi, e cili keewɗi, gollotooɓe e sosiyateeji meerlanngaaji Kinross-Tasiast, ngeddii golle. Ñalnde 4 suwee, ko gollotooɓe Kinross e koye mum en naati fitina, ngam ɗaɓɓude ƴettitgol seekranooɓe fenaande e golle mum ; sosiyatee oo waasii heen ko ɓuri miliyaar ugiyya.

  • Haɓooɓe e njiyaagu

Ina saɗi yontere nde dille maɓɓe nanaaka ; Fedde maɓɓe, hono IRA, e gardagol Biraam wul Daa wul Abeydi, yahii haa duppi defte laawol Maalik. Biraam jaggaa heen ñalnde 28 abriil. Ñaawirde bonanndeeji Nuwaasoot ittii juuɗe mum e doosiyee makko, sibu, e wiyde mum, golle ɗee ndewaani laawol, kono ɗum haɗaani mo dummbeede haa hannde, ɗum noon e dow fenaande. Seppooji e diiñooji keewɗi njuɓɓinaama ngam ɗaɓɓude goppitgol makko. E nder heen seppo wooto, bommbooji lakrimoseen polis njoɓɓiima heen komersa biyeteeɗo Seek wul Raajel wul Muwalla. Jom suudu Biraam kadi gaañiima heen.

  • Binnditgol

Ɗee dille fof tawti dille jotondirɗe e binnditgol, puɗɗoringol kiñgol e yiɗde ooyde ɓaleeɓe leydi ndii. Idii suurtude ndeen feere ko pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, haa arti noon e Fonaad, kam e jaayɗe (Fooyre Ɓamtaare ina jeyaa e idiiɓe jeertinde yimɓe, gila e mee 2011), e naamne jaŋtaaɗe ɗe depitee Kajjata Maalik Jallo naamnii kalifu geɗe nder leydi ndii to Asaambele… Ɗuum rewi haa jibini fedde wiyeteende TPMN yuɓɓinnde seppooji keewɗi e kareeli. Tuggi 10 settaambar 2011 To Nuwaasoot haa to Kayhayɗi tuggi 24 settaambar, ɗuum reɓi haa Magaama, ɗo Lamin Manngaan waraa ñalnde 27 settaambar 2011. Ñalnde 28 noowabar ɓe ceppi faade persidaas. Polis yani e maɓɓe, ulli e maɓɓe gerenaaduuji. Ko heen gooto silkiti junngo rapeer gooto biyeteeɗo Abuu Faal.

  • Sanɗaaji

Ina jeyaa e kareeli ɓurɗi duumaade e haljinde laamu nguu, kareeli sanɗaaji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nuwaasoot. Hare ndee kadi ɓuri fof muusde ko hakkunde sanɗaaji ISERI e polis, sibu ina saɗi ñalngu ɓe njaggondiraani. Heewɓe njaggaama heen, heewɓe ngaañiima heen. Ɓe calinoo ko eggingol janngirde maɓɓe feewde Ayyuun.

Ko wonaa ɗuum, pelle sanɗaaji jeenay mbaɗiino geddo ngam ɗaɓɓude ɓeydugol e kuuɓtodingol bursiiji. Sanɗaaji keewɗi (ina heen sukaaɓe rewɓe) njaggaa, ɓee heen ndiiwaa.

Muttaar, Ƴoogirde Al Akhbar