Balɗe gadane wolde Mali

0
1726

Wolde heblantenoonde ko ina wona lebbi jooni ndee, ummiima ! Nde fanndanooka jooni, kono, sabu golle ownooɓe jogiiɓe rewo leydi Mali gila ñalnde 22 marse 2012, Hooreejo leydi Mali e mudda, hono Jookunndaa Tarawore, noddii Farayse yo faabo ɗum en. Farayse ɓuuɓtinaani, sibu ko ñalnde 11 saawiyee 2013, balɗe ɗiɗi caggal naatgol ownooɓe ɓee e wuro Konnaa, laaɗe maɓɓe diwooje mbommbi tuddule ownooɓe to Gaawo, Leere, Konnaa, e goɗɗe …

Wolde heblantenoonde ko ina wona lebbi jooni ndee, ummiima ! Nde fanndanooka jooni, kono, sabu golle ownooɓe jogiiɓe rewo leydi Mali gila ñalnde 22 marse 2012, Hooreejo leydi Mali e mudda, hono Jookunndaa Tarawore, noddii Farayse yo faabo ɗum en. Farayse ɓuuɓtinaani, sibu ko ñalnde 11 saawiyee 2013, balɗe ɗiɗi caggal naatgol ownooɓe ɓee e wuro Konnaa, laaɗe maɓɓe diwooje mbommbi tuddule ownooɓe to Gaawo, Leere, Konnaa, e goɗɗe …

Farayse naatiri ko “dartinde wonooɓe”, haɗa ɗum en tellaade faade worgo, haɗa ɗum en yettaade Sewaare. Kanndaa mawɗo ina ɗo Sewaare ɗoo, tee ko oon konuuji CEDEAO potnooɗi arde faabaade leydi ndii potnoo huutoraade ngam tellinde kaɓirɗe e koninkooɓe… So ɓe keɓiino Sewaare kadi, ina sikkaa aɓe mbaawnoo yettaade Bamako ɗoon e balɗe seeɗa, tee konu Mali waawaano faddaade ɓe. Ɗuum noon so waɗiino, ko musiiba bonɗo !

Daliilu politik dagnuɗo gargol Farayse, hono no mbiyruno-ɗen dow nii, ko ɗaɓɓireede ɗuum, mbele ina faddoo ownooɓe ɓee hoto njettaade Bamako.

Daliilu ɗiɗmo oo, ko Fedde ngenndiije Dentuɗe dagnani ɗum Farayse, sibu yamiriino neldude konuuji to Mali, rewrude e hawraande 2 085. Ɗum noon, to bannge sariya, nootagol Farayse e wulaango laamu Mali, ina dagii.

Hooreejo leydi Farayse, François Hollande ɓeydi heen, ɓe ngardi ɗoon kadi ko “daɗndude Faraysenaaɓe wonɓe Mali” (hedde 6 000 fittaandu).

Ko ɗum tagi, e ballondiral e ko heddinoo e konu Mali, ɓe pelɓondiri e saaysayeeɓe ɓee, ɗo Konnaa ɗoo, diwooje maɓɓe (helikopteruuji) mbonni otooji mum en, mbari heen ko heewi. Kono ɓeen ndartii ɓe no feewi, mbari soldaat Farayse, hono lietnaa Damien Boiteux. Huunde bettunde seeɗa, sibu ɓe tawi ko aɓe njogii kaɓirɗe bonnde ɗe ɓe pagginoo to Libi… Ɗum fof e wayde noon, ko daɗnoo e ownooɓe ɓee ndogii gure, mooloyiima e ladde (dunli e kaaƴe) walla toowtii. Ko ɗum tagi Malinaaɓe, e ballal diwooje Farayse heɓtude wuro Jabali e Konsaa tawi pellondiraaka, tee njokkii faade rewo.

Ko ɓuri heewde e leyɗe winndere ndee kollitii ina ngondi e Farayse e ko waɗi koo, haa arti noon e Dental Afrik. E batu hilifaaɓe dental ngal udditngu ñalnde alkamiisa 24 saawiyee 2013 to Abdis Abebaa, ko nii gooto e tawtoraaɓe batu tonngiri ɗum : « hay daande wootere luulndaaki ɗoo Farayse hannde, tawi ko saliinde yahdu Farayse to rewo Mali ». « So dañanooma, ko Afriknaaɓe e koye mum en ñawndantunoo koye mum en oo saqqa …, kono, njaɓen ko en leefɓe, tee ko ɗum addani en wondude e ko Farayse waɗi koo, e wallitde miijo sakkitnoo to Goomu kisal fedde ndenngiije ». Seede kaaɗoo haala, ko e nder lebbi 10, ronkaama yo leyɗe CEDEAO mbaɗ huunde; haa jooni boom, en njiyii ɓe ngoni ko e ruudde tawo. Ina gasa noon tawa ɓuri saabaade ɗum ko baasal, woni ŋakkeende kaɓirɗe e ngalu.

Kono tan, leyɗe fuɗnaange, ko nanndi e Kataar, mbeltaaki heen. Kataar nii, ɓooyii tuumeede wondude e ownooɓe ɓee. Leyɗe hirnaange, hay so njaɓii wallitde Farayse to bannge jolngo (abiyoŋaaji e kaɓirɗe) njaɓaani neldude koninkooɓe. Hay Amerik !

Ɗoo e nder Muritani, yimɓe fof ina ngoƴaa no feewi ko woni Mali koo. Waɗi noon, ko eɗum woƴni banngeeji keewɗi, sibu kala ko heɓtii Mali, luutataa Muritani, sabu mum en jokkondirde e naatnaatondirde no feewi to bannge enɗam e faggudu e koɗki : keerol hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee ko hedde 2 300 kiloomeeteer. Yanti e ɗuum, hare ndee ina toɗɗii Muritani, sibu ko ownooɓe wonɓe toon ɓee mbarnoo soldateeɓe Muritani to Lemgeyti, to Tuurin, to Gallawiya, kamɓe mbarnoo tuubakooɓe Farayse to Eeleega e tuubaako Ameriknaajo (Kusofoor) ɗoo e Nuwaasoot… Tee, ko Muritaninaaɓe ina keewi e maɓɓe. Yanti e ɗuum fof, hay gooto humpaaka no laamu Muritani wammbirnoo dillere MNLA, nde nganndu-ɗaa ko kam fuɗɗi wuddere e cawgu, sibu ko e mum ownooɓe ɓee mooltii haa keɓi rewo Mali. Muritaninaaɓe noon, ko fecciiɓe, pecce tati :

– Won weltiiɓe e faabu Farayse, njiyaani heen hay tanaa gooto, tee mbiyi ko Muritani ina foti jeytoreede e wolde hee, no heediiɓe Mali ɓee fof mbaɗi nii : Burkinaa, Senegaal, Niiseer, Niiseriyaa, Caad, Alaseri, Maruk (ɗiɗo wattindiiɓe ɓee njaɓii diwooje Farayse ndewa e weeyo mum en).

– Won weltiiɓe e faabu Farayse oo, kono calii nawgol toon koninkooɓe Muritani, teeŋtini yo Muritani toppito reende keeri mum tan hoto ownooɓe ɓee luuñtitaade e leydi men. So waawii waɗde ɗuum, ko ballal mawngal wonande Mali. Ɓeen ina cikki moƴƴaani konu Muritani yaha toon, sibu, « hoolaare » alaa hakkunde laamuuji ɗiɗi ɗii, gila Muritani wammbi MNLA…

– Won ñiŋɓe Farayse, mbiyi ɗum ko « koloñaal »; wallitde ɗum, walla sawnondirde e mum, ko “huunde harmunde”. Ko ɗum woni miijo ceerno mawɗo biyeteeɗo wul Dedew e huunde e partiiji politik leydi ndii.

Heddii noon ko anndude ko Abdel Asiis jogori waɗde heen. Abdel Asiis diddatnooɗo ownooɓe haa e nder leydi Mali, kono dartinɗo ɗeen golle gila kapiteen Hayaa Sanogo waɗi Aamadu Tumaani Tuure kuudetaa.

Eɗen nganndi noon nulaaɓe Mali ngarii ɗoo ɗaɓɓude ballal Muritani e cili keewɗi. Eɗen nganndi kadi, Asiis ummorii e leeso lelinoo sellaani to Pari, ko yahde Elisee (galle laamu Farayse) ngam haalde ko faati e wolde Mali. Eɗen nganndi kadi, e ko sakkitii koo, nde o fotti e Hollande to Abuu Dabi ñalnde 15 saawiyee, oon wiyi, o wiyii ɗum « Muritani ina heɓii e wallude Mali so Mali ɗaɓɓirii ɗum ɗuum ». Eɗen nganndi noon, o wiyiino, ko adii ɗum, e cili keewɗi, wonde Muritani naatataa e wolde Mali, « Mali jeyaa ko e CEDEAO, ko ngaal dental foti ñawndude oo gagga ». Eɗen nganndi kadi o wagginiino laamu Mali yo “yeewtid e rebel MNLA en” … Ko mbattindi-ɗen nande omo haala, ko haala makko Tiisiit, ñalnde alkamiisa 24 saawiyee, to o yahnoo hurmbitde Koolol ñalɗi pinal. O wiyi toon « ko Muritani fof idii jeertinde e musiiba goomuuji warhoore to rewo Mali » ; « nde ɗii goomuuji warkoyeeji tacci keeri leydi men, mbari ɓiɗɓe men, en njajnjataani riddude ɓe haa e tuddule maɓɓe. Hay gooto en ngondaano ndeen, ko e Alla, e kattanɗe konu men, e goonga men pawino-ɗen » ; « haa hannde ne eɗen keɓii reende keeri men e hisnude yimɓe men ». O wiyi kadi wonde jotondire daartol e pinal e renndude en e Mali keerol juutngol ina waɗɗini e Muritani « hisnude nafooje ɗe ndenndu-ɗen e ndii leydi, haa arti noon e gaddaade kisal e deewre e ngool keerol ».

Muttaar