21 feebariyee, ñalngu ɗemngal muuynangal

0
1656

Eɗen ciftina tan, gila 1999, UNESCO felliti, nde 21 feebariyee arti fof, siftorde ɗemɗe muuynaaɗe e semmbinnde ɗum en. So en mbiyii ɗemɗe muuynaaɗe noon, en kaalii ɗemɗe winndere ndee kala, sibu ɗemngal kala won muuynuɓe ɗum. Kono, foti ɓurde teskeede e feere UNESCO ndee, ko yiɗde hollitde yimɓe, wonde ɓural moni e mum en kala, ko huutoraade, gooto fof, ɗemngal mum ngal muuyni, sibu ko heen tan waawi reende neɗɗaagu mum, tee ko kañum ɓuri newanaade ɗum ngam marde gannde.

Eɗen ciftina tan, gila 1999, UNESCO felliti, nde 21 feebariyee arti fof, siftorde ɗemɗe muuynaaɗe e semmbinnde ɗum en. So en mbiyii ɗemɗe muuynaaɗe noon, en kaalii ɗemɗe winndere ndee kala, sibu ɗemngal kala won muuynuɓe ɗum. Kono, foti ɓurde teskeede e feere UNESCO ndee, ko yiɗde hollitde yimɓe, wonde ɓural moni e mum en kala, ko huutoraade, gooto fof, ɗemngal mum ngal muuyni, sibu ko heen tan waawi reende neɗɗaagu mum, tee ko kañum ɓuri newanaade ɗum ngam marde gannde.

Kono kadi, ko heɓtinande gooto kala oon hakke waawi tiiɗnude walla tiiɗtinde ngootaagu hakkunde hoɗduɓe ɓe njiydaa ɗemɗe.

 

Hol ko firti ɗemngal muuynangal?

Ɗemngal muuynangal  (langue maternelle) ko ɗemngal ngal cukalel idii ekkaade. Ina waawi waasde wonde ɗemngal jiknaaɓe maggel. Kono so tawii nehi ngel ko haalooɓe ɗemngal goɗngal, on sahaa agel waawi jogaade ko ɓuri ɗemngal nehniwal gootal. Ɗemngal nehniwal, e ko ɓuri teeŋtude, ko ɗemngal ngaadoraangal, peeñninoowal pinal neɗɗo.

Mawningol ñalngu nguu, ko yiɗde kadi semmbinde keewal pine e jaŋde ɗemɗe keewɗe, e findinde winndere ndee e hollitde ɗum nafoore wonnde e jannginde cukalel kala e ɗemngal mum ngal muuyni. Ko ɗum addani sokna Irina Bokova, hooreejo UNESCO, wiyde «keewal pine ko semmbe e fartaŋŋe wonande winndere ndee. Eɗum hollita keewal pine, semmbina jiggondiral miijooji, kam e kesɗitingol mum en, uddita hakkillaaji ». Keewal ɗemɗe e pine ko ɓure winndere ndee tiiɗtinooje ngootaagu e tamagol renndooji.

Tiitoonde hikka ndee noon, ko yiɗde hollitde wonde, ndeen ƴellitaare ɗemɗe nokkuyeeje rewrata kadi ko e defte e jaaynirɗe limngal, woni jaaynirɗe kese, ko wayi no ordinateeruuji maa telefonaaji ekn. Ko ɗee kuutorɗe tammbotoo ɓamtaare ɗemɗe hannde.

Wonande jaŋde, UNESCO ina wasiyii ko jannginde sukaaɓe e nder ɗemɗe ɗe muuyni gila ina pamɗi, sibu ko ɗum rokkata ɗum ngooroondi tiiɗnde ekkoor jaŋde. Caggal ɗuum, UNESCO ina wasiyii jannginde ngel ɗemɗe goɗɗe, yeru ɗemngal koɗdangal walla ɗemngal diiwaan ɗo cukalel ngel woni ɗoo, kam e ɗemngal winndereewal.

Fuɗɗoraade jaŋde e ɗemngal mum ngal muuyni noon ko huunde nde denndaangal wiɗtooji e ciimti mbasiyii, haa arti noon e Ciimtol winndereewol rewindo Jaŋde ngol UNESCO bayyina hitaande kala.

Wonande en, ɗumɗoo ina hollita wonde daranaade ɓamtude ɗemngal alaa e sago yahda e binndol e jaŋde mum. Sibu ina heewi hannde wiyooɓe walla noddooɓe yo ɗemɗe men njannge, tawa ko jannguɓe ɗemɗe goɗɗe, tawa kam en e koye mum en njanngaani binndol ɗemɗe ɗee. Ɗum noon ko yimɓe ɓe mbaawaa jannginde heddiiɓe ɓee, ɓe mbaawaa wallifaade defte e ɗemɗe mum en… Ndaa noon, so aɗa yiɗi ɓetde muunɗal neɗɗo, a heɗoto ko haalata, ƴeewaa ko gollata : so ina yahdi (walla woɗɗondiraani), aɗa waawi wiyde « oo neɗɗo ina nuunɗi » ; so yahdaani, aɗa waawi wiyde « oo neɗɗo nuunɗaani ».

Ko wonaa ɗuum koo, eɗen teskii hannde e nder leydi Muritani, ko ɓuri heewde e yimɓe, gila e teelɗuɓe haa e pelle renndo e pelle politik, ina kaala yo ɗemɗe ngenndiije ɗee njannge, heddii ko golle. Ɗeen golle ngoni, yo wasiyaaji baɗaaɗi e ñalɗi jaŋde juɓɓinaaɗi ɗoo ko ɓooyaani koo, jowitiiɗi e janngingol ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof kam e guurtingol Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, ɗiin wasiyaaji yo ciyne, iwa e haala ɓola.

Yo ɓiɗɓe ɗiin leƴƴi wullooɓe yo ɗemɗe ɗee njannge ɓee, njorto e dingiral hee, njannga tawo kam en e koye mum en, njanngina sukaaɓe ɓee e mawɓe humambinneeɓe ɓee binndol ɗemɗe ɗee, ɓe iwa e haala politik ɓola, sibu haala ɓola wuurnataa ɗemngal, ɓamtataa leñol, tee «haala ina heewi, kono golle ina pamɗi !»

 

————————

Kelmeendi
Jaaynde limngal : média numérique

BAB