8 marse, juulde rewɓe : haɓaade «basgol e rewɓe»

0
1835

Kewuuji keewɗi njuɓɓinaama, gila e Nuwaasoot haa e nder leydi ndii, yeru to Likseyba Gorgol (ina ara). Wejooji keewɗi kadi mbaɗaama ngam hollitde darnde rewɓe e nder njeñu.  Dental biyeteengal « Enen fof kaɓo-ɗen basgol e rewɓe » ina fotnoo waɗde seppo feewde galle laamorɗo too ngam yettinde hujjaaji keewɗi. Ina jeyaa e majji, e wiyde Aminettu mintu el Muttaar, «eɓɓaande sariya pawoowo kuuge e yimɓe wasɓe e rewɓe kam e ɓeydugol keeweendi rewɓe e nder juɓɓule politik leydi ndii yaa yettoo tataɓal, e feccere nder juɓɓule nokkuuje ko wayi no diisooji minisipaal, newnangol rewɓe loraaɓe jettagol ñaawoore … ».

Kono seppo ngoo waɗaani sibu laamu nguu jaɓaani. Rewɓe ɓee ngoytiima ko “yahruɓe caggal e nder njuɓɓudi laamu nguu (yeru, alaa debbo woni guwerneer walla perfee walla ñaawoowo).” Yanti heen “hay debbo hardaane e ɓaleeɓe gooto alaa e guwarnama hee “ e wiyde Kadjettu mintu Mohamdi, tergal dental ngal.

Ɗum jiidaa e jeewte juɓɓinaaɗe e teleeji walla rajooji, ɗi rewɓe konseyeeji walla sanɗaaji njuɓɓini.

“… so gorko resii, ko ndeen wiyetee waɗii galle. So gorko resaani, o wiyetee ko o alaa galle”

8 marse, juulde debbo. Debbo neene. Leydi ko neene, Asamaan ko baaba. Gooto ko geno, jomiraaɗo Allaahu. Ko kanko tagi Leydi e Asamaan. O tagi debbo e gorko. O tagiri gorko, gorko, o tagiri debbo, debbo, fotii ko to aadee en walla to muumanteeje walla puɗi. Ndeke gorko e debbo ko geɗe ɗiɗi ceertuɗe jahdooje. Alaa heen timmoowo e nder hoore mum tan, so goɗɗo oo alaa.

Nafoore debbo adannde, ko adii fof, ko so toɓɓere ɓiɗɗo ummiima e ɓalndu baaba, so yettiima reedu neene, baaba kam seertii heen. Fotde lebbi jeenay (9), ko caɗeele, gila e pewfewe haa e cowagol e caawgol e ŋarwugol e jibingol e nehgol. Nder galle, ko debbo reenata fof, nde tawnoo ko kañum woni galle. Sabu so gorko resii, ko ndeen wiyetee waɗii galle. So gorko resaani, o wiyetee ko o alaa galle. Ko debbo reenata sukaaɓe, neha ɓe, ekkina ɓe ɗemngal, o reena jawdi e fiyakuuji e nder galle fof. To Fuutaaji too, gorko ɗannoo, o ɗacca debbo e galle duuɓi keewɗi, arta tawa jawdi e nayeeɓe e ɓesngu e nguura e ngonka fof ina yeedi saraaki. Kono, kala meeɗɗo ɗannaade ɗacci e galle worɓe mehɓe, hay huunde o tawtataa ɗon, ɗum ko huunde laaɓnde.

E nder renndo, ko adii fof to bannge taariik, ko rewɓe njiyti ndema. E ooɗoo yeru « renndo yimɓe alaa no waanoo, sibu alaano ɗo ñiiɓaa, ko yahdu tan. Ɓe mbaɗatnoo ko ŋabba-telloo. Maanaa so ceeɗu arii ɓe ngabboo e nokkuuji ɓurɗi hecciɗde leɗɗe e kuɗooli. So ndunngu arii, ɓe ngabboo e nokkuuji ɓurɗi toowde.

E nder ɗuum ndunngu ari, ɓe ummanii nokkuuji toowɗi. Ɗo yolnde ɗoo, heewɓe e rewɓe ɓee njibini e sahaa gooto, e nokku gooto. Nii woni ɓe ngoofanii bookoƴƴe ɗee. E nder ɗuum, no ɓe njahrata aɓe ɓogga ɓiɗɓe leɗɗe nii, e geeƴi puɗi aɓe ñaama, ɓe teskii gaaluuɗe ɗe ɓe ngukkitta ɗee, so toɓaama ina puɗa. Ko noon kadi wonande geeƴi ɗii. Ko ɗoo hakkille e peerndam fuɗɗii feeñande rewɓe, ndeke ɗee gaaluuɗe e ɗii geeƴi ina fuɗa njibina hono ko ɓe ñaamnoo koo. Ko hono nii ndema yiytiraa e ko raɓɓiɗi ».

To bannge golle, rewɓe una, ndefa, caña leece e beɗi, ɓe maha looɗe e payane, ɓe motta falla e gaara. Ɓe ɓira na’i e ndammiri, ɓe peewna cuuɗi, ɓe luwa waalo. So gubbol ƴeeŋnii ko ɓurti kala, ɓe ngostoyoo goɗɗum. So worɓe cehii gennduuɗe, ɓe njeeyoya.

Caɗeele ɓurɗe teeŋtude renndo rewɓe hannde ko sifaaji nay : 1. Keewal jowitiingal. 2. Majjere duumiinde to dawrugol e diine.

3. Baasal duumingal. 4. Aada cañɗo. Kala galle, leegal, wuro diiwaan walla leydi ɗo ƴeew-ɗaa e nder Afrik, a tawat ko rewɓe ɓuri heewde. Aɓe ngona 66 e nder teemedere. Ina e nder galleeji rewɓe maayraaɓe e rewɓe ɓe meeɗaa reseede e ɗannoraaɓe ɗanle ɗe ngalaa happu. Ɓeen fof ko fawiiɓe yowitiiɓe, ɗamtindiiɓe e keɓal giwrungal e hattan koye mum en.

Majjere : Ko adii fof heewaani ko jaŋde debbo tabitta haa daña yettoyaade jaŋɗe toowɗe nafooje ɗee. Ina heen reseede woppa walla waɗa haɗaande, ɓe ndiiwee.

Baasal : Ɓe ngadii yande fof ko e ɗaccaandi ndonu. So jibnaaɗo saŋkiima, jawdi ɗaccaandi ndii fecciraama e ɓesngu nguu ɗiɗaɓal haa tataɓal, ɗuum ko ngooroondi ɓurondiral aafaa ɗoon e nguun ɓesngu. Ɗuum firti ko ɗo ɓurondiral ngal sosii too ina woɗɗi.

Aada ko huunde fiɓaande, fiɓdaande e nguurndam haa e maayde. Wiyde wonde debbo ko aadee kono ko aadee mo gorko naftortoo tan, yeru baaba jibina halfa, gorko ara resa halfa, so debbo jibinii ɓiɗɗ gorko, oon ne halfa neene mum, ko ndii njiimaandi tagi wonkiiji rewɓe ngoni leefɗi, terɗe ɗe hattan mum en jaasti… Wonti ko noon tawraa, ko noon woowraa, ko noon wooraa.

Hol ko debbo foti waɗde ngam waylude kaa ngonka ? Debbo foti tan ko janngude binndi e mecce ! To bannge binndi debbo ina waawi wonde e kala tergal e nder terɗe laamu leydi. To bannge mecce, debbo ina waawi wonde dognoowo oto, hay aksidaa mum heewaani. Debbo ina waawi dognude laana ndiwoowa, sabu laaminooɗo Gine hono Seeku Tuure, ko Binta Jallo doknatnoo laana mum. Etee debbo ɓuri gorko juutde balɗe, ina waawi waɗde ko heewi e nder nguurndam mum, so jannginaama, heblaama.

Muusaa Mammadu lollirɗo coftuɗo Bah to Jeybaaba wuro Dooro, komin Faraa Liitaama, falnde Magaama. / Tel 44 91 82 65 / Aljumaa (mawnde) 8 marse (Mbooy) 2013