Hol mo Otmaan Alawi haaldata ɗoo ?

0
1639

 

Ñalnde alkamiisa 28 mars 2013, lowre internet wiyeteende « essiraj » bayyinii yeewtere e ɗemngal Arab, yowitiinde e termo-termo niɓɓo hakkunde yimɓe ɗiɗo. Ine wiyee ko hooreejo leydi ndii, hono Muhammed wul Abdel Asiis haaldatnoo ɗoon e neɗɗo goɗɗo, ina sikkaa ko iraknaajo biyeteeɗo Otmaan Alawi, neɗɗo ganndiraaɗo waɗde geɗe ɗe peewaani.

Ko kanko Malinaajo biyeteeɗo Hamed Umar, haalnoo innde mum, nde takkata Muhammed Abdel Asiis meeɗde jokkondirde e mum ngam wostaade dolaar ñemmbaaɗo to leydi Ganaa e hitaande 2007…

Yeewtere ndee ko nii lelorii  :

Tuumaaɗo ko Asiis oo  : min ngalaa feere woɗnde, min ngalaa feere woɗnde. Eto dañdude e maɓɓe feere. Feere wootere min njogii, ko nde min cakkit ma ndee, min ngalaa woɗnde. Min neldii ma ko min njoginoo. Ɗum tiiɗaani.

Iraknaajo oo  : Hol no mbaɗat-mi ?

Tuumaaɗo ko Asiis oo  : Ko aan anndi, ko e juuɗe maa woni. Aɓe njogii peeje keewɗe. Yo ɓe njaltin ko ɓe mbiyi koo … Yo ɓe ñemmbu kaalis oo … Ɓe njoɓ ma… Ɓe tottu ma.

Iraknaajo oo  : A ɓe keewi caɗeele. Ɓe mbiyi ɓe coklaani. Ɗum ko caɗeele. Ɓe mbiyi wonde so oto neɗɗo heɓtaama, ko caɗeele.

Tuumaaɗo ko Asiis oo  : Hay caɗeele gote ngalaa heen. Ɓe keɓii kaalis maɓɓe, aɓe njiɗi kadi ɓeydaneede. Ko ɗum ɓe ngokkanta. Ɓe keɓii miliyoŋaaji sappo, jooni kadi ɓe mbiyi ko ma ɓe ɓeydanee 10%, so ɓoyii kadi ɓe mbiya yo ɓe ɓeydane 5%, hade maɓɓe wokkande 70%.

Iraknaajo oo  : No mbaɗat-mi jooni noon ?

Tuumaaɗo ko Asiis oo  : Heɗo. Yo ɓe njaltin heen wakannde wootere. Ɓe itta heen miliyoŋaaji ɗiɗi, ngaynon haala kaa.

Iraknaajo oo  : Ma mi rutto to maɓɓe ɗiɗmol, mi haalana ɓe ɗuum (Asiis taƴi mo)…

Tuumaaɗo ko Asiis oo  : Heɗo ! Wiyɓe a alanaa ɓe feere woɗnde, ko ndee feere wootere njogi-ɗaa, so ɓe njiɗaa, hay ɗum maa ɓoccito ɓe. Feere woƴnde alaa. Min ngalaa feere woɗnde. Noddit am janngo, so Alla jaɓii.

Iraknaajo oo  : Moƴƴii. Yo Alla reen en.

– Firo : FƁ ; Ƴoogirde : essiraj

Yeewtere ndee ina heɗoo ɗoo