Kabaruuji daɓɓi

0
2427

1. Hananna e binnditagol
E wiyde Saaleh wul Hananna, gardiiɗo Haatem, nokkuuji keewɗi to bannge fuɗnaange leydi too, haa hannde njiyaani tawo winnditooɓe saka yimɓe mum en mbinnditoo. O wiyi ko ɗi nokkuuji 9, jeyaaɗi e komin el Fullaaniya, tee woni caggal ɗum ɗoo ko geɗe politik. Ɗiin nokkuuji nii e wiyde makko mbayri wootde ko e kitaale 90.

2. Ñaawoore Asiis – Mameer

Ñawoore hakkunde Noel Mameer e Muhammed Abdel Asiis, udditta ko ñalnde 13 mee 2014. Noel Mameer woni depitee Faraysenaajo takkunooɗo hooreejo leydi men wonde « mawɗo tarafikaaji dorog ». Caggal ɗuum, eɗen nganndi o etinooma, kanko tuubaako oo waɗdeede maslahaa, caggal nde o Asiis wullitii « bonnugol innde mum » to ñaawirɗe Farayse. Tuggi ndeen fayi jooni noon, huunde ndee wayliima no feewi, sibu geɗe keewɗe goɗɗe caaktaama jotondirɗe e ɗuum, ɗo innde mawɗo leydi ndii sowtaa.

3. CENI ina wiyi dak yimɓe politik

Alarba 22 mee 2013, rajo Nuwaasoot bisminooma Bereyka wul Mbaarek e Bilal wul Dik ngam faccirde wullitaango hardaneeɓe. Ko e ndeen yeewtere Bereyka wiyi wonde CENI kalfinaaɗo ɗowde woote garooje ɗee hoolnaaki sibu, yimɓe heewɓe jeyaaɓe e partiiji politik ganndaaɗi ina e makko.

4.   Seedeeji Asiis

So artii e hakkunde Asiis e Noel Mamère noon, ina wiyee o suɓiima jaaynooɓe ɗiɗo, hono gardiiɗo La Tribune biyeteeɗo Muhammed Faal wul Umeer e Iselmu wum Mustafaa, gardiiɗo Tahaalil, yanti e Seeknaa wul Nenni, ɓurɗo anndireede darnde mum politik sara laamu nguu e biyeteeɗo Peer de Jong, ofisiyee Marin Farayse ɓooyɗo.
Eɗen ciftina wonde ko Abdel Asiis wullitii to ñawoore caggal nde Noel Mamère takki mo wonde mawɗo tarafik dorog e diiwaan hee. Ina wiyee wonde ñawoore ndee ina gasa jooɗoyoo e hitaande 2014.