Muritani : Woote gaannuɗe

0
1545

Ñalnde talaata 13 ut 2013, Laaji Tarawore, koolaaɗo kuuɓal APP wiyiino « woote sarɗiiji e minisipaal ndirtinaama ko alaa lajal ». Ɗum ko caggal nde Mesawuud yiyndiri e hooreejo leydi oo, hono Muhammed wul Abdel Asiis. Ko ɗum tagi yimɓe fof njaakorinoo ko ma o habru ɗum e yeewtere makko to Neema, kono, o wiyi « alaa ɗo fawii ko woote ɗee ina ndirtinee ko ɓuri yontere walla jonte ɗiɗi ».

Caggal nde diiso hilifaaɓe jooɗinoongo ñalnde 3 ut 2013 dotti lajal woote ɗee ñalnde 12 e 26 oktoobar 2013, COD, hollitii wonde tawtortaake ɗee woote «bannginteeje». Caggal ɗuum, won ko kewi hakkunde Mesawuud en, woni CAP (APP mo Mesawuud wul Bulkayri, WIAM mo Bojel wul Humoyd e SAWAB mo wul Horma)  e Abdel Asiis, ko yimɓe kuuñitaaki no feewi, ko addani woote ɗee waɗteede ñalnde 23 noowammbar 2013.  Ngool dirtingol noon, ina wiyee addii luural mawngal hakkunde AP (RD mo Mustafa Abeydarahmaan e RPM mo Haamiidu Baaba e ADIL mo Waghef) e CAP, sibu AP woytaade noddaaka e diisnondiral ngal CAP e UPR mbaɗdi e CENI ngal. Ɓe mbiyi boom, « tawtoreede ndeen joɗnde alaa ko firti e ooɗoo sahaa, sibu fotnoo tawo yiyleede ko nanondiral… tee, ngol ɗoo dirtingol ko maakaa cuuɗaaɗo hakkunde laamu nguu e ɗiiɗoo partiiji 3 jeyaaɗi e CAP.» Won wiyɓe noon « ɗum wonaa bulet e Mesawuud sibu o jamfinooma luulndo ngoo e hitaande 2007 ngam hisnude nafooje keeriiɗe yimɓe makko, ɗe teskaaki nafoore leydi ndii ». « Bojel noon ko yimɓe Maawiyya ɓurɓe mawnude jeyanoo, omo anndondirnoo e Abdel e Asiis ko ɓooyi. So alaano ko ɓe nanondiri e sirlu e Abdel Asiis, o ɗoftataa ɗum Neema». 

Ko waawnoo heen wonde fof, luulndo politik ngoo, wiyi ina nangtii haa hannde e ko haalnoo koo, sibu kañum wonaa dirtingol woote ɗee ɓuri wonde ngoƴa mum, ko laaɓal e ñawndugol kiris politik oo woni sokla mum.

  • Miijo COD

Diiso hooreeɓe COD yaltinii ñalnde 12 ut 2013, bayyinaango ɗo hollitta sababuuji kaɗooji ɗum jeyeede e ɗee woote.

“Ko adii fof, gila adan, laje woote ɗee, no ndottiraa e doosɗe leydi ɗee nii, ɗooftaaka. Ko ɗum waɗi, denndaanngal wooteeji baɗanooɗi ɗii nattude dagaade. Feere wootere reftirde laawol, ko nanondiral denngaangal waɗooɓe politik, huunde luurondirde e feere nde ɓamdaaka.

Woote eɓɓaaɗe hannde ɗee naworaani luulndo ngoo, tee ina kollita ŋatgol laamu nguu e jokkude e politik mum wonnoo oo, wondude e ballal huunde e leyɗe goɗɗe, ko wayi no laamu Farayse nde Sarkosi ardii ɗum ndee, leydi ndi pad-ɗen haa hannde mbayliigu darnde mum.

Yimɓe laamu ardinaaɓe njuɓɓudi woote hannde ndii (mawɗo hilifaaɓe, Gardo etaa siwil, toppitiiɗo doggol woote ngol ekn) ko kam en mbonnunoo (cabitnoo) Nanondiral Ndakaaru, ngardinoo nguyka woote ka kanndidaaji e woote hooreleydaagu 2009 cuurtunoo e wullitaango mbaɗnoo.

Hannde, doggol woote woodaani, doggol goodnongol ngol bonnaama ngam waawde dirtinde wooteeji ɗii fof ko gasataa. Laamu nguu ummanii ko waylude etaa siwil e rewrude binnditgol bonngol.

Ngool binnditgol ko lofingol hannde. Tee ardii ngol ko Njuɓɓudi niɓɓiri, keertinndi, tee yimɓe heewɓe, yontuɓe wootde ko ɗawaaɓe heen (haa arti noon e wonɓe e nder dowri ndii walla caggal leydi ndii ekn.) Ɗumɗoo bonnii woote kuccanaaɗe ɗee. Doggol woote (RAVEL) lelneteengol jooni ngol, tuugingol e ngal binndital paltoor, yiɗi ko jaalɗinde paaltoor e kaɗgol huunde e fotnooɓe wootde waawde wootde.

Juɓɓule tiimooje woote (Diiso Doosɗe e CENI) kam e jaayɗe laamu mbaawaa gaddaade jaamburaagal e woote bellitaaɗe, nuunɗuɗe, laaɓtuɗe.

Kampaañ woote keewɗo dille e bonannde jawdi mo laamu nguu waɗi ko adii boom nde lajal ngal toɗɗetee, tawi ina huutoroo jawdi buur keewndi, ittii qiima woote ɗee, sibu alaa heen fof ko rewi laawol. Yanti heen, ko fotnoo waawde gaddaade nuunɗal majje koo, laaɓtugol majje koo, ɗeen geɗe ngoodaani (so jaamburaagal laamu, baasgol huutoraade jawdi buur kam e maaɗe mum e yeeso politik, naatgol ardiiɓe konu e kisal e nder ɗaɗndu woote ɗee ekn…).

Ko ɗumɗoo fof addani min wiyde wonde darnde laamu nguu ko weleede ooyde luulndo demokaraasi ngoo, sabu e ngu anndi ngo waawaa jaɓde woote njuɓɓinaaɗe e kaa ngonka.

Ɗum noon COD ina hollita yimɓe fof wonde :

– fellitii waasde naatde e oo mukñaa

– fellitii ummanaade denndaangal peeje dagiiɗe ngam gallinde woote ɗee

– pellital mum gollodaade e doole demokaraasi goɗɗe ɗee ngam haɗde oo mukñaa

– ina yenanaa ko woote nanondiraaɗe tigi rigi tan mbaawi yaltinde leydi ndii e kiris woni oo, ɗum noon, ko ɗeen tan mbaawi jaɓeede.”

Kaɓɓondiral ngenndiwal (Alliance Patriotique – AP) denndinngal PNDD, ADIL e MPR mo Haamiidu Baaba e RD mo Mustafa wul Abeydarahmaan kam ne ñiŋiino no feewi dottugol lajal ngal, wullitii to goomu rewindo njeñtudi kaaldigal ngam hollitde ɗum calagol mum ndee feere luulnddinde ko nanondiraa koo, sibu wiyanoo ko feere waande nii foti ƴettude ɗum ko CENI caggal ndi diisnondiri e yimɓe fof.

E wiyde Haamiidu Baaba, to bannge karallaagal e kaɓirɗe, woote ɗee mbaawaa waɗeede e ngalɗoo lajal, o jokki heen « woote mbaɗataa ñalnde 12 oktoobar 2013 ». Ko hono ɗum woni miijo jahdiiɗo makko Yahyaa wul Ahmed Wagf gardiiɗo ADIL, biyɗo « ɗum ko huunde nde hay gooto waawaa jaɓde », tee, ko « woote nanondiraaɗe caggal kaaldigal tan, baɗaaɗe nder weeyo wellitaare e nuunɗal e laaɓal tan mbaawi yaltinde leydi ndii e kiris woni oo. Gaagaa woote nanondiraaɗe, caɗeele Muritani mbaawaa ñawndeede ».

Muttaar