Woote : Jiiɓru politik ina jokki

0
1700

Ñalnde 21 desaambar woote mbaɗtaama e nokkuuji ɗo partiiji gootondirooji ɗii ndonkondirnoo. Haa heddii to Kayhayɗi (woote meer), Attaar e Shingiti (woote depitee), caggal “ko nii, wonaa nii”, mo gasataa. Ɗe potnoo waɗteede ko ñalnde 7 desaambar 2013 kono, sabu jiñagol e jiikagol CENI e limooje mum, e bayle keewɗe, yimɓe njooɗiima balɗe 10

Ñalnde 21 desaambar woote mbaɗtaama e nokkuuji ɗo partiiji gootondirooji ɗii ndonkondirnoo. Haa heddii to Kayhayɗi (woote meer), Attaar e Shingiti (woote depitee), caggal “ko nii, wonaa nii”, mo gasataa. Ɗe potnoo waɗteede ko ñalnde 7 desaambar 2013 kono, sabu jiñagol e jiikagol CENI e limooje mum, e bayle keewɗe, yimɓe njooɗiima balɗe 10

ina padi e njeñtudi daawal gadanal. Heddinoo tan ko balɗe 3, wonti hankadi ngaanumma. CENI waɗi no woownoo waɗde, so tarñude laabi sariya e dirtinde baɗtugol ngol.

Ko Gurmo Loh, cukko hooreejo UFP gadano, karallo ko faati e ñaawooje e sariya wiyi waɗaa koo « ko maslahaa hakkunde yahdiiɓe » ; O wiyi, ko waɗi koo ko « jilɓoore bonnde to bannge politik e njuɓɓudi gaddanɗo partiiji tawtoraaɗi woote ɗii naatde fitina ». Alaa no laamu nguu waawnoo waɗde so wonaa dirtinde ɗe, haa teeŋti noon kadi eɗum rokki ɓe fartaŋŋe waawde waɗde maslahaaji mgam « ustande yahɓe woote ɓee mette ». Caggal ɗum o naatani dalillaaji sariya ɗii « ina foti siftineede wonde ko mbaawka ciynoowo (hooreejo leydi, so en njiɗii laɓɓinde) foti lajde ñalɗi woote so tawii ko daawal dagingal ngal doosɗe leydi dotti ngal wonaa. Kono wonande njuuteendi kampaañ woote, e laje gullitagol kanndidaaji ndokkaa, haa arti noon e ko woni ngoƴa men jooni koo, so lajal hakkunde daawe woote ɗiɗi ɗee, yo won wonande woote hooreleydaagu, walla carɗinooje walla minisipaal. Ɗeeɗoo laje ngonaa laje njuɓɓudi, kono ko laje carɗinaaɗe, walla nii doosɗeleydiije ». Ɗum firti ko persidaa leydi ndii walla guwarnama mum ngalaa heen mbaawka, ko sariya tan dottata ɗum (rewrude e parlemaan) walla ɓesngu rewrude e referaandoom.

No geɗe ɗee njahrii nii ina hollita wonde CENI paraano. Yanti heen ardiiɓe konu nguu e laamu nguu ngonaani jaambureeɓe. Ɗum fof e wayde noon en teskiima kam partiiji jahnooɗi woote ɗii won ɗo tampini parti laamu oo (to Rooso, Waad Naaga, Kankoosa, Tintaan, Jigenni, Kobonni, Neema, Sebka, Arafaat, El Miina, Daar-Nayiim), woni nokkuuji ɗi ngalaano memaandi, walla ɗo mawɓe teheeɗe walla gure mbaɗnatnoo yimɓe ko mbelaa. Kono ɗuum haɗaana parti laamu oo, hono UPR heɓde 74 depitee (ko ɓuri feccere depiteeji ɗii : 51%). Partiiji kiisaaɗi ko luulndiiɗi ɗii fof so ndenndii, ko heewi fof ko 37 depitee keɓi (so en kiisiima heen Wiam : depiteeji 10) ɗum woni nayaɓal asammbele ɗee (25%), partiiji ɓalliiɗi laamu goɗɗi ɗii keɓi 33. (Ina heddii depiteeji 3 : to Attaar e Shingiti). To oon bannge eɗen mbaawi wiyde wonde luulndo ngoo yahrii caggal, sibu e asaambele ɓennuɗo oo, ngo joginoo ko tataɓal depiteeji ɗii (30 nder 95). E jaati ko woni luulndo tigi koo yettaaki joyaɓal suudu sarɗi nduu, yah ngartaa fof, ndiyam faati ko maayo, ɗum woni WIAM ɓooyataa e luulndo, ndeen noon ngo heddortee tan ko 27 depitee (18%). E ko fayi ɗum noon, ko Tawaasul heɓtata hoore luulndo, Jamiil Mansuur dartoo darnde Ahmed Daddaa (heewɓe ina coofni ɗum sibu ina wayi no Tawaasul roɓti ɗoo ko geɗal partiiji luulndo taƴiiɗi woote ɗii).

E nder ɗuum, COD seeraani, gila e daawal gadanal ngal, wiyde yo “woote ɗee niilne, woote goɗɗe ɓamdaaɗe, nuunɗuɗe njuɓɓinee”. Haa teeŋti noon ñalnde alarba 24 e batu jaaynde ɓe njuɓɓinnoo, ɓe takki laamu nguu yowde ceekgol gollotooɓe ngol njogornoo waɗde haa woote ɓenna. Ɓe ñiŋi no feewi ceekgol ngol rewaani laawol fotde 500 gollotooɓe to Tasiast e MCM, sibu laamu nguu hulii haalde heen konngol. Ko noon kadi ɓe takkiri laamu nguu yiɗde booynaade Somagaz, tee heewɓe kadi maa mbaas heen golle.

Yimɓe leydi ndii fof e ñiŋde woote ɗee no njahri nii, gila e luulndo taƴiingo, haa e luulndo yahngo woote, haa e partiiji laamu (ko ina ɓura 100 wullitaango njoɗɗinaama e daawal gadanal ngal), haɗaani leydi Amerik e Espaañ e Farayse wiyde “ina mbeltanii ɓesngu Muritani e laamu mum sabu juɓɓingol woote jamyame, tiiɗtinɗe demokaraasi e leydi ndii”. Huunde hollitoore ceertugol ngoƴaaji men e ɗi leyɗe mawɗe ɗee.

Geɗel goɗngel ina teskaa : partiiji AP (MPR mo Haamiidu Baaba, ADIL e RD) tawtii COD e seppo yuɓɓinnoo ñalnde alarba 18, seppo heewngo yimɓe sanne. Yanti e ɗuum, ñiŋooje teeŋtuɗe Tawaasul, walla ɓurɗe mettude kadi ɗe APP ñiŋi woote ɗee. Geɗe gaddanɗe huunde e yimɓe wiyde “woote ɗee ɓeydi ko leefɗinde laamu nguu e rokkude luulndo taƴinoongo ngoo goonga”.

Ñalnde 25 desaambar 2013, parti Mesawuud (APP) alaa ko heddani CENI e woote ɗee. O takki “nayeeɓe ardiiɓe CENI ɓee, o wiyi alaa ko wonnoo ngoƴa mum en so wonaa juloraade kaalis CENI, e waasde woƴeede waɗde golle peewɗe”. Fedde ndee ina “ñiŋa no doole mum potirnoo yeeso muritaninaaɓe e winndere ndee kala ɗee woote jiiɓiiɗe kam e njeñtudi mum”. E nde “nodda denndaangal waɗooɓe politik nde njuurnittoo ngonka leydi ndii, ndaroo e sompude juɓɓude demokaraasi goongɗuɗe, koolniiɗe”.

Bookara Aamadu Bah