20 suwee, ñalngu mooliiɓe

0
2260

E nder kitaale ɓennuɗe ɗee, leyɗe keewɗe e diiwanuuji keewɗi ina mawnintunoo ngootiri fof ñalngu mum mooliiɓe. Won heen nii mbaɗatnoo ko yontere no woorunoo. Kono ina ɓurɗi maantinde e ɗii ñalɗi, ñalngu 20 suwee, ñalngu mooliiɓe wonande Afrik. Nde tawnoo mooliiɓe ɓuri heewde ko e Afrik, Batu kuɓtodinngu Fedde Ngenndiije Dentuɗe felliti, e batu mum njooɗinoongu ƴetti hawraande 55/76 ñalnde 4 desaambar 2014, ngam yiɗde wallitde Afrik e ndee darnde, felliti kam ne yo ñalngu 20 suwee nguu won ñalngu mooliiɓe wonande winndere ndee kala. Ko ɗum tagi, gila 2001, ñalngu 20 suwee nguu ko ñalngu winndereewu mooliiɓe.

Ko ɗum tagi, hikka kadi, FONADH mawninii ñalngu nguu. E nder bayyinaango dental pelle ngal FONADH ngal yaltini ngal, ngal hollitii « kaɓɓondiral maggal e mooliiɓe malinaaɓe wonɓe e leydi men hee, ko ina wona jooni duuɓi ɗiɗi, e nder ngonka caɗtuka ».

Bayyinaango ngoo ngal wiyi kadi « ko fartaŋŋe siftinde ɓesngu leydi ndii e winndere ndee, ngonka muritaninaaɓe taccinanooɓe walla waawnanooɓe daayo, e kewkewe hitaande 1989.

Ko goonga, gila 2008 golle gartirgol yiɗnooɓe artude, juɓɓinaaɗe nder nanondiral hakkunde Senegaal e Muritani e UNHCR, mbaawi yuɓɓinde gartugol 24 536 neɗɗo, moolinooɓe to Senegaal.

Kono eɗen poti faamninde goɗngol kadi, wonde won mooliiɓe keddii haa hannde to Senegaal kam e nder leyɗe goɗɗe. Ina jeyaa e ɓeen 13 000 muritaninaaɓe mooliiɓe to Mali, fotnooɓe jeyeede e artirteeɓe, fawaade e nanondiral ciifanoongal hakkunde tato ɓe kaal-ɗen dow ngal, gartirngal moolinooɓe to Senegaal ɓee.

Ko noon kadi cunori-ɗen e ngonka artiranooɓe ɓee, ngonka ɓeydotooka ñalnde bontude, sabu laamu yeebaade ɓe.

E ngoon  yeeso, gaa gaa ŋakkeende safaara wonande leyɗe ndema teettanooɗe gila 1989 e calagol rokkude ɓe kaayitaaji etaa siwil, laamu Muritani yawnoraa ɗuum, fusi ANAIR, sosi dow heen Nokku Tadaamun e lewru marse 2013. Gila ndeen noon, alaa fof ko hesɗi ko ɓe mbaɗanaa, tee, ko ɓuri ɗum bonde, alaa fof ko eɓɓaa wonande hitaande ɓeto kaaliseere 2014.

Ina laaɓti ndeke wonaani e anniya laamu Muritani ngu seeraani haa hannde e fitina mum kitaale caɗtereeje, tee anniyaaki fes yaaɓande ñawndugol moƴƴol caɗeele maɓɓe kam e lomtingol kaalanoongol ngol, ngu anniyaaki waɗde e siynude tuugnorɗe ɗistugol artiraaɓe ɓee to bannge faggudu e renndo.

Ngam dallinde ko kaal-ɗen koo, ina jojji naamno-ɗen hol to ujunere hektaar gese ilnaaɗe gulletenooɗe e hitaande 2010 ɗee ngoni ?

Daliilu goɗɗo : seppo teemedde tati pawɗe kiloomeeteer ngo artiraaɓe ɓee ceppi ngam ɗaɓɓude, fawaade e nanondiral hakkunde ceŋɗe tati ngal :

– Keɓtugol leyɗe loppitanooɗe
– Keɓgol kaayitaaji etaa siwil
– Gollingol sukaaɓe
– Tabitingol tuugnorɗe ɗistagol

– Ñawndugol nuunɗungol ngonka foksineeruuji e gollotonooɓe e ceŋɗe jokkiɗɗe e njuɓɓudi laamu, keeriiɗe walla e fannu mo yuɓɓinaaka, to bannge njuɓɓudi laamu

– Lomtinangol nehooɓe (aynaaɓe) remooɓe e fitiram golle en loranooɓe e kewkewe 1989.

Taccingol muritaninaaɓe feewde Senegaal e Mali ko huunde bonnde luulndiinde jojjanɗe aadee baɗaaɗe e teeminannde ɓennunde ndee. Ko ɗum tagi, ina jojji nde ɗum dañantee safaara moƴƴo, duumotooɗo, nanondiraaɗo.

Waɗi en wiyde noon, ko peeje ciynaaɗe haa e oo sahaa ɗee, mbayi tan ko no peeje cakkitanaaɗe waranaaɓe yimɓe e ɗeen kitaale ɓee (ndonaandi aadeeri), ko peeje jadde, bannginteeje. Sibu go’o won mooliiɓe ɓe ngartaani, ɗiɗi peeje ɗistugol duumotooɗe cakkitaaɗe ɗee ina ngoɗɗi yonde. Wayi tan ko no fullude heen nii, ngam fuuntude yimɓe.

Ko ɗum addani Fonadh, e nguuɗoo ñalngu mawningol :

– Sujjande ɓe laamu Muritani warnoo ɓee kam e ɓe taccinanoo ɓee,

– Ɗaɓɓude, no doole mum potirnoo, nde artiraaɓe ɓee ndokkittee hakkeeji mum haa timma, haa arti noon e leyɗe mum en, ɓe lomtinanee e dow nuunɗal ko faayodini ;

– Ɗaɓɓude, no doole mum potirnoo, nde artiraaɓe ɓee fof mbaɗantee tuugnorgal ɗistugol duumotoongal, tiiɗtinoowal ko ANAIR fuɗɗinoo waɗande ɓe koo. »

Bayyinaango FONADH ngoo siifaa ko e Nuwaasoot, ñalnde 20 suwee 2014
Fulo : Bookara Aamadu Bah