Hol ko findini seyɗaane kadi ?

0
1944

Aljumaa 16 saawiyee, laawaare mawnde waɗii e huunde e leyɗe juulɓe. Yo won to Niiseer, ɗo seppo ngoo waɗi maayɓe sappo e capanɗe gaañiiɗo, nokkuuji kerecee en njanaa, nduppaa, walla to Ammaan (Jordaani), to Alsee, to Karasi (Pakistaan), to Mali, Senegaal, e Muritani,  e leyɗe goɗɗe, daande ko wootere : « min ngonaa Charlie ».

Hol ko findini seyɗaane kadi ? Findini seyɗaane kadi ko warngo jaaynooɓe 8 jaaynde “Charlie Hebdo” e nayo woɗɓe, to Pari ñalnde 7 saawiyee 2015, ñalnde tonngoode mum 1 177 fotnoo yaltude ndee. Felli ɓe, wari ɓe, ko mawniraaɗo e miñiraaɗo wiyeteeɓe Kuwaashi (Kouachi), jaahidiin en seɓɓitiiɓe. Sappo e go’o neɗɗo kadi ngaañiima heen. Sanndarmori wari ɓe kamɓe ne ñalnde 9 saawiyee to worgo Pari. E oon sahaa gooto, biyeteeɗo Amedi Kulibaali (Amedy Coulibaly) kam ne yahri bannge mum, wari polisee debbo ñalnde 8 saawiyee, caggal ɗum honi (jooki) yimɓe heewɓe nder jehre, wari toon kadi yahuud en nayo, hade polis fellude ɗum, wari ɗum ñalnde 9 saawiyee ndee, hojomaaji seeɗa caggal nde ɓeya pellaa.

Warngo jaaynooɓe ɓee waɗii dillere mawnde no feewi e nder winndere ndee. Seppooji keewɗi njuɓɓinaama nder Farayse e leyɗe goɗɗe. Fotde capanɗe nayo e nayo hooreejo (44) leydi tawtoraama seppo mawngo, inniraango “seppo rippoobilik”, yuɓɓinaango ñalnde 11 saawiyee 2015 to Pari, e gardagol hooreejo leydi Farayse, hono François Hollande. Ko ina ɓura miliyoŋaaji nay neɗɗo ceppii ñalnde heen to Farayse, tawi heen miliyoŋ e feccere ko Pari tan. Ko ardiiɓe leydi Amerik tan kattaa heen, hay so tawii noon, Kuuɓal Dowla biyeteengal John Kerry arii Pari ñalnde 16 saawiyee ngam duwanaade Farayse.

Kamɓe ɓeeɗoo ownooɓe, ɓe mbiyi, caggal nde ɓe pelli jaaynooɓe ɓee : “min njoftaniima nulaaɗo !” Waɗi noon ko “Charlie-Hebdo” won ko sakkunoo, sibu nde ƴettitiino e hitaande 2006, nate nulaaɗo Muhammad (mo jam e kisal ngoni e mum oo) ɗe jaaynde wootere ina wiyee “Jyllands-Posten” yaltinnoo to leydi Danemarke. Charlie-Hebdo yadhii nii e Fedde Juulɓe Farayse ñaawoore sabu ɗuum. Gila ndeen, “jaahidiin” en ɓee ko sappinooɓe maa mbar ɓe.

Ɗum fof e waade noon, haɗaani aduna oo fof ñiŋde ngoo warngo, haa teeŋti noon e juulɓe Farayse, sabu mum en luulndaande kala warhoore, e “sabu anndude Lislaam wondaani e kala warhoore aadee, e anndude kadi geɗe baaɗe nii ko bonnooje diine Lislaam, kono ngonaa cemmbinooje ɗum”. Ina woodi noon kadi juulɓe heewɓe wiyɓe “aɓe kaandi heen, sibu ko kamɓe cakki”, tee, Pulaar wiyi “cakkuɗo anndaa ko fawantee”.

Kono noon, ko ɗum ngaanumma e caɗeele mawɗe wonande juulɓe wonɓe to Farayse, sibu gaa gaa jooɗtoriɗgol golle ɗee, seɓɓitiiɓe añamngureeɓe heewɓe, walla añɓe diine Lislaam, ndañii kadi hujja no mbonnitiri ɗum e no njooforii juulɓe. Ardiiɓe diine Lislaam to Farayse ina paami ɗuum no feewi, dariiɓe e wiyde juulɓe “hoto ndeƴƴu”, sibu so “ɓe ndeƴƴii, ɓe mbiyetee ko kamɓe e warkoyeeɓe ɓee ngondi”. Ko Almaami jumaa Bordoo, hono Taarek Ubru (Tareq Oubrou) wiyi noon (aljumaa 9/01/2015). O wiyi kadi, ko waɗi koo “ko kaaɗi”, ko gollal “juulɓe ɗiɗo majjuɓe, ɓe cellaani”. Ko ɓe “majjuɓe”  sibu “tinndinooje nulaaɗo Alla (mjkm) ina luulndii wasre”, tee “nate Charlie Hebdoo ɗee njonaani hujja waɗde golle baaɗe nii bonde”. O wiyi “nelaaɗo tooñaama e nguurndam mum, jalkitaama, kono o yoftorii ko jalkitde ɓeen. So on njiɗaa o natee, natee onon ne. So tawii ko miijo, njoftoro-ɗee miijo. Nulaaɗo (MJKM) ko muñɗo. O riddaama duuɓi 20, kono haɗaani mo yaafaade. Ko mawɓe tan mbaawi yaafaade, nulaaɗo ko Mawɗo”. E wiyde makko “ɓee warkoyeeɓe yoorɓe ɓerɗe konii diine men, ɓe ndahii diine men, hoto ndeƴƴen”. Ko hono ɗuum kadi ganndo gooto, juulɗo, tuugneteeɗo ko faati e Lislaam, ina wiyee Muhammad Tahir-ul-Qadri, saaktiri ñaawoore (fatwa) : “golle ɓee wartiiɓe naworaani Lislaam, tee ɓe ngonataa abada sahodinɓe sibu ɓe njogori ko saasde nder jaynge… tee golle maɓɓe ngonataa abada jihaadi”. Hoohooɓe diine heewɓe kadi kaalii ko wayi noon, kollitii sunaare mum en e ko kewi koo. Won heen nii njahii haa Pari tawtoreede seppo mawngo ngoo, ko wayi no laamɗo Kataar, hooreejo Palestiin, Senegaal, Mali, Niiseer ekn. Hay wiyeteeɓe ko seɓɓitiiɓe, ko nanndi e koohoowo “Hizbullaa”, biyeteeɗo Hasan Nasrallaah ñiŋii warkoyeeɓe ɓee, wiyi “golle ownooɓe ɓee, ɓuri nate Charlie-Hebdoo bonde e diine Lislaam”.

En paamii tan, juulɓe njiytaaki koye mum en e “ɗee golle bonɗe”. Ɓe kiisii boom ko ɗe golle “añɓe diine”. Yanti heen ɓe mbaraama heen no heddiiɓe ɓee fof nii, sibu polisee biyeteeɗo Ahmed Merabet oo, baraaɗo heen oo, ko juulɗo. Laasana Baccili, daɗnduɗo yahuud en heewɓe oo, ko juulɗo.

Kono ɗumɗoo fof haɗaani jaaynde Charlie-Hebdo fellitde ummitoraade Nulaaɗo (MJKM) e waɗde ko ina metta juulɓe fof, so natal e ŋaro tonngoode mum arwannde caggal oo musiiba. Haa ko yahnooɓe duwanaade Farayse kersiti heen, yeru, to Senegaal, Makki Sal wattini ko haɗde jaaynde ndee naatde leydi mum.

Ko faati e ɗuum, darnde ardiiɓe leydi Farayse laaɓaani no feewi, sibu e miijo maɓɓe, Charlie-Hebdo alaa ko waɗi, so wonaa naftoraade “wellitaare haala”, kono, nde heewɓe ina njooɓtoriiɓe wuuraade. Sibu, nde biyeteeɗo “Dieudonné” wiyi wiyetee ko “Charlie Kulibali”, ñaawoore leydi ndii joopii mo, wiyi o woni ko e “semmbinde warhoore”; mate kanko o jogaaki hake e “wellitaare haala”? Kadi, sinno ko diine yahuud en memanoo, maa ɓe ngullu kamɓe fof wonde ko “ngañgu yahuud en” (antisémitisme), kono ɓayri ko tooñannge faade e juulɓe, ɓe mbiyi ko “wellitaare haala” (liberté d’expression) ! Ndaw ko haawnii.

Wonande juulɓe, “ko yawaare e tooñannge ”. Hay pape François (gardiiɗo diine kerecee en) ko hono ɗuum haali, so « yimɓe potaani urmbitde haala, potaani ƴattaade diineeji woɗɓe, potaani jalkitde ɗum en ». So en ƴeewii, ɓuri hakindaade e reentaade ko jaayɗe leyɗe Engeleeje (Amerik, Angalteer …). Ina e miijo yoga e jaayɗe Amerik ɗee nii, darnde leydi Farayse ndee ina soomi naafigaagal. Ko wonaa ɗuum, en njiyii binndanɗe keewɗe ina kaala ko faati e dagagol natde nulaaɗo. Hay so tawii, e wiyde maɓɓe, « alaa ɗo ɗum haalaa e Quraana walla e hadisaaji », ittataa juulɓe ina calii ɗuum hannde, sibu ina laaɓti ɗum wontii tooñannge. Yoga e Faraysenaaɓe boom, mbiyi ko yo « jaayɗe ɗee kormo diineeji ɗii, kormoo dewe yimɓe fof ». 

Moƴƴi e wellitaare noon ko jogoo ɗo haaɗi, so wonaa ɗuum, wontata ko « wel maa kaalaa », ɗuum noon, hay gooto anndaa ko jibinta, sibu ɗemɗe potaani njuuteendi e mbeleendi. So aɗe mbaɗi mudde, aɗe mbaɗi ɗeeɗooje, baklotooɗe ngonta boɗle e njogitaaje barooje.

Jaayɗe hirnaange e nate nelaaɗo

Fuɗɗi ngee toññannge ko jaaynde wiyeteende Jyllands-Posten  to Danemarke ñalnde 30 settaambar 2005. E oon sahaa, juulɓe ndiin leydi ndillii, ceppi, ɗaɓɓiri jaaynde ndee yaafnotoo. Caggal ɗuum jaaynde wiyeteende Al Fajr to Misra ƴettiti ɗe e lewru koorka, kono hay gooto ɗojjaani, wonaa hilifaaɓe diine, wonaa hoohooɓe politik. E lewru noowammbar jaaynde Danemarke woɗnde yaltini kadi nate goɗɗe nulaaɗo Muhammad (mo jam e kisal ngoni e mum oo). Ñalnde 15 noowammbar jaaynde wootere to Pakistaan habri wonde gooto e hoohooɓe fedde wiyeteende Jamaat-e-Islaami ina joganii kala barɗo gooto e natooɓe ɓee miliyoŋaaji tati ugiyya.

Darorɗe saawiyee 2006 jaayɗe keewɗe to Suede ɓamti nate ɗee, caakti ɗum en. Ñalnde 24 saawiyee 2006 laamu Makka seyfiti golle jaayɗe ɗee, nodditi jooɗaninooɗo ɗum to Danemarke, ɗaɓɓiri yimɓe mum nde ngeddata kala geɗe ummoriiɗe toon. Ñalnde 27 saawiyee Kuwoyt rewi heen. Ko ñalnde 1 feebariyee 2006, jaayɗe leydi Farayse naati heen. Ko France-soir fof idii saaktude 12 natal, kono mawɗo jaaynde oo riiwaa. Rewi heen huunde e jaayɗe to Almaañ, to Itaali, to Espaañ, to Pays-Bas… 2 feebariyee goomuuji jogitiiɗi to Palestiin cappii yande e hirnaangenaaɓe wonɓe to Gasaa e Sisjordaani. Norwees uddi joɗnde mum to Palestiin. Ñalnde 3 e 4 feebariyee 2006, seppooji njuɓɓinaa e nder leyɗe juulɓe : Muritani, Turki, Libaan, Palestiin, Irak, Pakistaan, e Inndonoosi, Siiri, Angalteer, Jibuti, libaan ñalnde 5 feebariyee, Afganistaan .. Leyɗe tuubakooɓe ñiŋi seppooji ɗii, sibu yoga heen njoopii, walla njani ko e nokkuuji leyɗe hirnaange …

Ko ñalnde 8 feebariyee Charlie-Hebdo felliti yaltinde nate ɗee. E oon sahaa winndere ndee kala yerɓii, tee ɗum wayti ko no hare hakkunde leyɗe juulɓe e leyɗe hirnaange. Ñalnde 9 feebariyee, jaaynde Danemark fuɗɗunoonde bone ndee yaafnii juulɓe. Ñalnde 2 marse 2006, jaaynde Le Monde hiisiima 143 jaaynde nder 56 leydi yaltinnde nate nulaaɗo (MJKM), kono alaa e jaayɗe Amerik mawɗe ɗee ƴettitnde nate ɗee. To Farayse Charlie Hebdo rokkaa goonga dow Diiso dewe to Farayse yiɗnoongo waɗde feere mbele jaaynde ndee ina haɗtee, uddee.

Eɗen teskii noon ndeen jaaynde fuɗɗunoonde nate ɗee, hono  Jyllands-Posten, e ngolɗoo laawol, jaɓaani walla hulii ƴettitde nate Charlie Hebdo ɗee.

Bookara Aamadu Bah